Zaradi napredovanja spletnih tehnologij danes nadzora nad identifikacijo uporabnika nima le operater, piše Moj mikro.

S sledenjem do osebnih podatkov?

Vsesplošna digitalizacija prinaša nove nevarnosti v obliki kombiniranja zbirk podatkov in ciljno usmerjenega pridobivanja le-teh. S pomočjo socialnih omrežij in podobnih novih spletnih tehnologij je mogoče z veliko verjetnostjo ugotoviti, kakšen je posameznik kot oseba, kaj ga zanima in podobno.

Sledilci imajo veliko podatkov o uporabnikovem vedenju, vendar jih praviloma ne morejo povezati s posameznikovimi osebnimi podatki. Vseeno pa tovrstne prakse zmanjšujejo anonimnost in omogočajo profiliranje posameznikov.

Študija, ki sta jo izvedla Krishnamurthy in Wills kaže, da je podatke o vedenju vseeno možno povezati z osebnimi podatki in sicer v primeru uporabnikov, ki so člani spletnih socialnih omrežij. Slednja vsebujejo oglase in sledilne kode, na podlagi katerih sledilci vedo, za katerega člana socialnega omrežja gre. Omenjena študija je preučila 12 socialnih omrežij, med katerimi je bilo omrežje Orkut edino, ki sledilcem ni omogočilo dostop do osebnih podatkov.

Piškotki so glavni mehanizem sledilcev

Piškotki so postali glavni mehanizem spletnih oglaševalcev in podjetij, ki se ukvarjajo s sledenjem uporabnikov za oblikovanje zbirk podatkov profiliranih uporabnikov. Samo sledenje s piškotki namreč ni prepovedano, je pa prepovedana zloraba tako pridobljenih podatkov. Zaradi nedorečenosti zakonodaje in varnostnih mehanizmov na področju podatkovnih zbirk ni izključeno, da do takšnih zbirk podatkov pridejo tudi osebe s kriminalnimi nameni.

Sledenje vedenja uporabnikov se je razmahnilo z nastankov spletnih oglaševalskih mrež. Njihova glavna naloga je sicer zagotavljanje oglasov, vendar se ob obisku določene spletne strani lahko zgodi, da se poleg piškotka le-te na uporabnikov računalnik v namene sledenja naloži tudi piškotek oglaševalske mreže. Ob dolgotrajnem zbiranju podatkov o uporabnikovih obiskih je možno izluščiti interese posameznika in ga dokaj natančno profilirati.

Ena od metod, kako zaobiti funkcije nadzora nad piškotki so t.i. flash piškotki. V primeru slednjih brskalnik ne zazna, da gre za piškotek, zato se podatki lahko krajevno shranijo tudi, če ima uporabnik vključeno blokado piškotkov. Študija univerze Berkeley je podala ugotovitve, da flash piškotke uporablja veliko priljubljenih strani, večina uporabnikov pa se ne zaveda njihove prisotnosti ali kako jih izbrisati.

Pri omejevanju nadzora zasebnosti se uporabljata obe vrsti piškotkov – flash in navadni. Ko uporabnik izbriše klasični piškotek, ga mehanizem obnovi na podlagi informacij, ki so shranjene v flash piškotku. Poleg piškotkov obstajajo še drugi načini sledenja, denimo majhne slike, nevidne java skripte in namenske sledilne kode.

Vir: Kodelja, Miran in Banović, Zoran. Iztrebljanje anonimnosti. Moj mikro, november 2009

Vir slike: Andrew Patrick