Naslov Pravila bontona na Facebooku, ki jih uporabniki najpogosteje kršijo

Spletno socialno omrežje Facebook je po informacijah portala Socialbakers v juniju 2011 beležilo že več kot 750 milijonov aktivnih uporabnikov. V veliki količini podatkov, ki jih uporabniki vsakodnevno pošiljajo, se najdejo tudi sporočila, ki niso povsem v skladu s spletnim bontonom.

Pomena potencialnih implikacij javno dostopnih osebnih informacij na internetu se vse bolj zavedajo tudi uporabniki. V ZDA je že veliko mladih študentov in diplomantov spremenilo svoje Facebook ime, preden so pričeli iskati zaposlitev, saj niso želeli, da bi njihovi delodajalci brskali po njihovem zasebnem življenju, saj bi lahko našli kakšno vsebino, ki se jim ne bi zdela primerna.

Portal InstantShift je zbral najpogostejše primere kršenja bontona na Facebooku:

1.  Sporočila z diskriminatorno vsebino o avtorju ne sporočajo nič dobrega. V skrajnih primerih lahko izgubite prijatelje ali celo zaposlitev, če se vsebina nanaša na sodelavca. Vsebina, ki jo lahko predelimo kot sovražni govor, je v Sloveniji protiustavna.

2. Kljub nastavitvam zasebnosti so določene vsebine na Facebooku še vedno javno dostopne, zato ima pretirana uporaba kletvic lahko neželene učinke na to, kako drugi dojemajo vaš Facebook profil. To je še posebej relevantno v primerih, kadar ima delodajalec med Facebook prijatelji tudi svoje zaposlene, kar je v ZDA vse bolj običajno.

3. Nalaganje neprimernih slik lahko po eni strani negativno prispeva k vtisu, ki si ga o vas ustvarijo vaši poslovni stiki, po drugi strani pa določene vsebine niso v skladu s pogoji uporabe Facebooka.

4. Vredno je razmisliti, če je ob upoštevanju konteksta smiselno, da ste označeni (tag) na skupinskih slikah z zabav. Res želite, da vas delodajalci ali potencialne stranke vidijo na fotografiji, kjer oblečeni v pirata in obrnjeni na glavo pijete pivo?

5. Opravljanje sodelavcev in nadrejenih ni priporočljivo, saj se vaše izrečene besede na internetu zelo hitro širijo s pomočjo govoric. Prav tako se lahko zgodi, da med sodelavci obstaja nekdo, ki lahko vidi takšno vsebino, ker ste zanj pozabili nastaviti možnosti zasebnosti.

6. Prepiranje s prijatelji na Facebooku se lahko hitro sprevrže v konflikt v resničnem svetu.

7. Večja anonimnost spleta lahko prispeva k občutku, da lahko objavljate vse, kar želite. Žaljenje ljudi, ki jih ne poznate, vsekakor ni priporočljivo. Skrajnejša oblika tega so primeri spletnega nadlegovanja oz. ustrahovanja, ki lahko privedejo tudi do resnih socialnih problemov.

8. Bahanje s podvigi, ki vključujejo nezakonite aktivnosti, je nespametno, saj takšna sporočila lahko za policijo predstavljajo dokaz, če pride do preiskave.

9. Prevzemanje tuje identitete, še posebej z namenom, da bi očrnili neko drugo osebo, ni sporno le z moralnega vidika, saj Kazenski zakonik med drugim določa, da je prevzemanje identitete druge osebe, ki prizadene njeno osebno dostojanstvo, kaznivo dejanje.

10. Brisanje ljudi s seznama prijateljev v jezi pomeni, da vrata za seboj  povsem zaprete. Če ste jezni danes, to še ne pomeni, da boste takega mnenja čez pet let, zato si pred takšno odločitvijo raje vzemite nekaj časa za premislek.

11. Javna objava vašega naslova ali telefonske številke ni priporočljiva, saj se lahko zgodi, da postanete žrtev različnih šaljivcev, prevarantov ali celo zalezovalcev.

12. Odprto razpravljanje o zelo osebnih zadevah na Facebooku pomeni, da niso več zasebne. Če na zid neke druge osebe zapišete, da ste se sprli s partnerjem, to še ne pomeni, da tega ne berejo številne druge osebe.

13. Neprevidnost pri vsebinah, ki dišijo po spletnih prevarah, vas lahko drago stane.

14. Srečanje v živo z neznanci ni priporočljivo, saj osebne fotografije ni težko ukrasti ali ponarediti.

15. Facebook skupaj z e-pošto in SMS sporočili spada med neprimerne načine prekinitve razmerja s partnerjem.

Vir: Instantshift.com, 6.7.2011.

Vir slike: louisefoxprotocolsolutions.com.

Datum 17.08.2011