Naslov Nameni slovenskih spletnih oglaševalcev

Httpool je v času Slovenskega oglaševalskega festivala (SOF) izvedel anketo o spletnem oglaševanju. Anketa je pokazala, da bodo vprašani naročniki letos večinoma več sredstev namenjali spletnemu oglaševanju kot lani. Oglaševali bodo predvsem v namen promocije izdelkov in storitev.

 

54 % oglaševalcev bo letos več sredstev namenilo spletnemu oglaševanju kot lani. Klasičnim medijem bo več sredstev namenilo le 31 % vprašanih. Enako sredstev kot lani bo namenilo 31 % naročnikov, oglaševanju v klasičnih medijih pa 48 %. Očitno je, da se naročniki vse bolj zavedajo pomembnosti oglaševanja na internetu in so v vedno večjem številu pripravljeni več vlagati v spletno oglaševanje. Kljub temu sredstva v ta namen ne bodo pretirano velika, saj namerava 61 % naročnikov nameniti do 5 milijonov tolarjev in 36 % med 5 in 15 milijoni tolarjev.

Naročniki se bodo posluževali predvsem medijev dosega. Deleži naročnikov, ki bodo določen delež sredstev namenili ciljnim medijem:  

  • do 40 %: 44 %,
  • od 40 do 60 %: 39 %,
  • od 60 do 80 %: 17 %.  

Oglaševanje na spletnih straneh s specifično publiko, ki ustreza dejanski ciljni publiki naročnika, je lahko mnogo bolj učinkovito, kot oglaševanje v medijih dosega. Posamezne spletne strani ljudje obiskujejo, ker iščejo točno določeno informacijo in oglaševanje ustrezne storitve ali izdelka na takšnih straneh ima večji učinek. Oglaševanje na spletnih straneh, ki ne dosegajo ciljne publike je primerno za večanje prepoznavnosti, nekega konkretnega učinka pa na kratki rok ni mogoče pričakovati.

 

Cilji spletnega oglaševanja:  

  • promocija izdelkov in storitev: 52 %;
  • uveljavljanje blagovne znamke: 23 %;
  • ustvarjanje prometa: 13 %;
  • spletna prodaja: 7 %;
  • zbiranje podatkov: 6 %.

52 % naročnikov bo skušalo s spletnim oglaševanjem promovirati izdelke ali storitve. Glede na to, da bo 56 % naročnikov namenilo več kot 40 % sredstev oglaševanju v ciljnih medijih, lahko sklepamo, da naročniki razumejo, da ima največji učinek oglaševanje na ustreznih spletnih straneh. Majhen delež oglaševanja spletne prodaje kaže, da pri nas ta segment še ni dovolj razvit.

 

Oblike spletnega oglaševanja o katerih naročniki razmišljajo: 

  • lebdeči oglasi: 23 %;
  • razširljivi oglasi: 19 %;
  • sponzorirana povezava ali novost: 16 %;
  • klasična pasica: 14 %;
  • video oglas: 12 %;
  • direktna pošta: 11 %;
  • mikrostrani: 6 %;

Podatek, da 23 % naročnikov razmišlja o lebdečih oglasih je zaskrbljujoč. Anketa med uporabniki interneta v ZDA je pokazala, da zasedajo lebdeči oglasi 7. mesto med najbolj osovraženimi oglasi. Glede na to, da takšni oglasi zakrijejo vsebino, pa velja upoštevati tudi, da so oglasi, ki prekrivajo vsebino na 4. mestu.

 

Zadnja RIS-ova anketa o motnjah na internetu (Spletne motnje 2004/2005) sicer ni pokazala tako očitnega odpora proti oglasom kot ga je zaslediti v ZDA, vendar kaže, da 48 % uporabnikov interneta meni, da je oglasov na internetu preveč in da so moteči. V zadnjih letih se njihov delež povečuje. Uporabnike najbolj motijo oglasi v novih oknih (pop-up oglasi). Za animirane oglase in pasice so uporabniki v povprečju odgovorili, da jih niti ne motijo niti motijo.

Glede na to, da se povečuje delež uporabnikov za katere predstavljajo oglasi motnjo, bodo morali oglaševalci in izdelovalci spletnih oglasov v bodoče močno paziti, da ne bodo poslabšali mnenja uporabnikov interneta o oglasih. A glede na razmere v ZDA, ki so po razvoju interneta pred nami, lahko pričakujemo, da se bo delež uporabnikov, ki jih oglasi motijo, povečeval, večinoma na račun preveč agresivnih oglasov in oglaševanja.

Povezave:

 

Vir Httpool; RIS.org
Datum 16.06.2005