Reprezentativna telefonska anketa v decembru 2004 (n=3,337) in v začetku januarja 2005 kaže, da je uporaba e-bančništva v Sloveniji še vedno relativno skromna; uporablja ga le okoli petina aktivnih uporabnikov interneta. Zaradi rasti števila uporabnikov interneta absolutno število uporabnikov e-bančništva sicer narašča, v grobem za 20,000-25,000 letno, in je v letu 2004 doseglo 160,000 uporabnikov. Glavne ugotovitve:
- Sociodemografska struktura uporabnikov e-bančništva odstopa od strukture uporabnikov interneta le izjemoma pri nekaj spremenljivkah, sicer pa ne kaže odstopanj niti glede računalniške orientiranosti.
- V uporabo e-bančništva vstopajo specifični uporabniki interneta, npr. šele po določenem času uporabe interneta.
- V pogledu deležev glavne banke je videti, da pa pridobivajo manjše, tuje »avstrijske« banke (Volksbank – Ljudska banka, Reiffeisen Krekova banka, Kaerntner Sparkasse AG, Hypo Alpe Adria banka, Bank Austria Creditanstalt), ki so pritegnile izjemno lojalen in v skoraj vseh pogledih izjemno specifičen segment uporabnikov.
- V zadnjih 12 mesecih je vse več uporabnikov e-bančništva zamenjalo e-banko, desetina jih je začela uporabljati e-bančništvo pri dodatni banki. Več kot desetina uporabnikov pa je v zadnjih 12 mesecih tudi prenehala z uporabo e-bančništva, kar vse kaže na znatne fluktuacije.
- Dejavniki, ki zavirajo vstop v e-bančništvo, so predvsem varnost in siceršnji nizki interes. Nadvse presenečajo predstave o visokih stroških, zapletenosti in zamudnosti e-bančništva. Cenovna privlačnost kot potencialna prednost e-bančništva je ocenjena izredno specifično; neuporabniki e-bančništva (vendar uporabniki interneta) je očitno ne cenijo ali pa ne zaznavajo kot prednost.
- Trend zmanjševanja absolutnega števila oseb - uporabnikov interneta, ki razmišljajo o uporabi e-bančništva, se je po nekaj letih ustavil in spremenil v naraščanje. Konec leta 2004 namreč izraža namero, da v 6 mesecih vstopi v e-bančništvo okoli 100,000 uporabnikov interneta. Poleg tega pa o uporabi e-bančništva razmišlja še 170,000 oseb, kar je največ doslej.
- Splošno zadovoljstvo z e-bančništvom se je ustalilo na zmanjšani vrednosti iz junija 2004. Po drugi strani pa se načelna lojalnost glavni banki s tem ni bistveno zmanjšala, čeprav podatki o menjavi glavne banke govorijo drugače.
- V pogledu načina prijave v e-bančništvo se nakazuje stabilen delež rabe certifikata ter naraščanje deleža naprav za generiranje slučajnega gesla ("žeton").
- Med uporabniki e-bančništva je že več kot polovica potrebovala pomoč zaposlenih v banki, razmeroma velik delež (66%) uporabnikov e-bančništva je že slišal za primere, ko so imeli uporabniki težave z e-bančništvom, skoraj tretjina pa poroča o napakah e-bančništva pri njihovem osebnem e-bančništvu. Zaupanje v bančne transakcije zato ni posebej visoko, med bankami pa so znatne razlike.
- Med stališči uporabnikov e-bančništva izstopa predvsem previdnost pri on-line posredovanju kreditne kartice, za določene segmente pa tudi pomembnost domače slovenske banke in pomembnost dostopa s kateregakoli računalnika.
- Presenetljivo veliko uporabnikov e-bančništva še vedno fizično obiskuje banko vsaj enkrat mesečno.
- Pri analizi plačevanja majhnih zneskov na internetu uporabniki e-bančništva dajejo visoko prednost e-bančništvu (pred npr. kreditno kartico), ostali uporabniki interneta pa plačilu po povzetju.
- V posebnem poročilu raziskave RIS 2004 - mobilna telefonija je podrobno analizirano tudi m-bančništvo. Izkaže se, da namere za uporabo m-bančništva presegajo potencial e-bančništva.
KAZALO
Podrobnosti