Podatki temeljijo na letni telefonski anketi RIS med tisoč podjetji konec leta 2000 (december). Gre za enak pristop kot prejšnja leta. Podjetja so obravnavana v petih skupinah: največja, velika, srednja, mala in mikro (podjetja, ki v registru nimajo podatka o številu zaposlenih oziroma imajo manj kot 5 zaposlenih). Samostojni podjetniki (s. p.) so bili izvzeti.
V nekaterih primerih so podatki projicirani na ciljno populacijo okrog 20.000 aktivnih slovenskih podjetij, pri čemer še vedno izpuščamo 10.000 najmanjših podjetij. Finančno je namreč aktivnih - in je bilo tudi vključenih v vzorec - več kot 30.000 podjetij, ki pa v veliki meri nimajo zaposlenih oziroma niso poslovno aktivna podjetja. Prav zaradi problema dejanske aktivnosti je bila izdelana tudi alternativna populacijska ocena, ki upošteva le 10.000 aktivnih podjetij. Populacijske ocene – npr. o absolutnem številu podjetij določenega ponudnika - so zato zgolj okvirne. Za izdelavo dokončne ocene bi bile potrebne dodatne analize, ki se je v tem poročilu ne lotevamo. Kot zanesljive velja zato upoštevati predvsem ocene deležev znotraj posameznih velikostnih skupin, ob dodatni zahtevi, da je v obravnavani celici tudi dovolj enot (vsaj 10).
Povzemimo osnovne ugotovitve:
Glede zadovoljstva s ponudnikom dostopa je to poraslo le v letih 1996-1997, delno še v letu 1998. Zadnja tri leta pa je v celoti nespremenjeno in znaša 3.8 na lestvici od 1 do 5. Stabilnost gre v največji meri pripisati nespremenjeni oceni pri SIOL-u, ki zadnja tri leta ostaja enaka (3.7), nekoliko pod povprečjem (3.8). Po drugi strani se zadovoljstvo z manjšimi ponudniki v splošnem nekoliko zmanjšuje, čeprav je skoraj povsod večje od 4.0.