Tehnologija močno vpliva na inovacije in produktivnost, kažejo pa se tudi spremembe v trgih in obnašanju uporabnikov, saj je Evropa vedno bližje ekonomiji, ki bo temeljila na znanju. Evropska komisija letno pripravlja poročilo o strategiji i2010, s katero želijo spodbuditi digitalno ekonomijo.

V poročilu za Slovenijo ugotavljajo, da se Slovenija dobro razvija, v večini primerov pa le malo zaostaja za evropskimi povprečji. Pri razširjenosti širokopasovnega dostopa nekoliko zaostajamo za evropskim povprečjem, rast pa je podobna kot v ostalih evropskih državah. Število storitev e-uprave je nad povprečjem EU, prav tako je nadpovprečna uporaba teh storitev med podjetji. Število šol s širokopasovnim dostopom do spleta je precej visoko, za evropskim povprečjem pa zaostaja uporaba računalnikov s strani učiteljev.

Letno poročilo o strategiji i2010 >>

57 % mesečnih uporabnikov interneta je uporabljalo internet mesečno ali pogosteje za samoizobraževanje skozi iskanje in povezovanje informacij na internetu. Vsaj občasno ga je v ta namen uporabljalo 78 %.

Druga dejavnost, za katero mesečni uporabniki pogosto uporabljajo internet, je izmenjava datotek preko P2P omrežij. Mesečno ali pogosteje jih je datoteke izmenjevalo 44 %, vsaj občasno pa 59 %.

V letu 2006 se je v Sloveniji aktivno širila IP telefonija. Raziskava je pokazala, da jo je septembra uporabljalo mesečno ali pogosteje 16 % mesečnih uporabnikov interneta, vsaj občasno pa 59 %.

Poznavanje in uporaba storitev RSS je skromna. Mesečno ali pogosteje je RSS storitve uporabljalo le 9 % mesečnih uporabnikov, vsaj občasno pa 14 %.

Uporaba spletnih stavnic in igralnic je majhna. Prevladuje uporaba stavnic, ki jih je mesečno ali pogosteje uporabljajo 7 % mesečnih uporabnikov interneta, vsaj občasno pa 11 %. Spletne igralnice mesečno ali pogosteje obiskuje zgolj 1 % mesečnih uporabnikov, vsaj občasno pa 3 %.

• Preglednica: Pogostost uporabe interneta za različne namene med mesečnimi uporabniki interneta (RIS, september 2006, n=303) >>

Slika: Mesečna in občasna uporaba interneta za različne namene med mesečnimi uporabniki interneta v % (RIS, september 2006, n=303)

• a – uporaba interneta za samoizobraževanje zgolj z iskanjem in povezovanjem informacij na internetu, torej izven udeležbe v formalnih brezplačnih on-line izobraževanjih;
• b – uporaba interneta za izmenjavo datotek (glasba, video) preko P2P (peer to peer) omrežij, npr. eMule, Kazza, …
• c – uporaba interneta za telefoniranje (IP telefonija, npr. Skype);
• č – uporaba RSS storitev;
• d – uporaba on-line stavnic;
• e– uporaba on-line kazinojev, igralnic.

Mesečni uporabniki interneta še vedno najpogosteje uporabljajo internet za splošno izobraževanje oz. širjenje vedenja, kar je eden izmed temeljev interneta, to pa spodbuja tudi udobnost dostopa do informacij. Zelo je razširjena izmenjava datotek, saj je ponudba datotek na spletu velika, sama izmenjava s sodobnimi programi pa enostavna.

Uporaba telefonije preko interneta je opazna, verjetno pa je pričakovati še njen porast, saj se zelo širi, povečuje pa se tudi število ponudnikov.

Uporaba RSS tehnologij je, glede na uporabnost, majhna. Vzrok gre lahko iskat tudi v navadah uporabnikov, ki verjetno raje obiskujejo spletne strani, kot pa, da bi uporabljali programsko opremo za uporabo RSSa. Verjetno je vzrok tudi v nepoznavanju samega delovanja teh tehnologij in ustrezne programske opreme.

Uporaba spletnih stavnic in predvsem igralnic je majhna. Verjetno gre vzroke iskat v nepoznavanju spletnih igralnic na srečo in nezaupanju do posredovanja podatkov o kreditnih karticah preko spleta.

Več:

• RIS: PC in mobilna raba interneta ter spletna obiskanost 2006 >>

V fiksni telefoniji je bilo ustvarjenih 463 milijonov minut pogovorov, kar je za 6,6 % več kot v predhodnem četrtletju, a manj kot v enakem četrtletju 2005. Mednarodni promet je upadel v vseh primerjalnih obdobjih. Uporabniki storitev mobilnih omrežij so v 4. četrtletju ustvarili 684 milijonov minut odhodnega prometa, kar je za 7,4 % več kot v enakem obdobju leta 2005 in za 6,2 % več kot v predhodnem obdobju. Promet je ustvarjalo 1,82 milijona uporabnikov, med katerimi je bilo 40 % uporabnikov predplačniških paketov, 60 % pa naročnikov.

Preglednica: Promet in število naročnikov v 4. četrtletju 2006 (Vir: SURS)

Vir: SURS, 8.3.2007

Do leta 2004 je storitve prenosa govora preko lastnega omrežja opravljal le en operater, v letu 2005 so na omenjeni trg vstopili še trije operaterji omrežja, omrežje pa so najemali s pomočjo razvezave lokalne zanke. Ob koncu leta 2005 je bilo na trgu telefonskih storitev na mobilni lokaciji registriranih pet operaterjev, od tega sta bila dva izvajalca storitev, trije pa operaterji omrežja. Število telefonskih priključkov se je od leta 1998 do 2005 v povprečju letno povečalo za 1,7 %, v tem času pa je preseglo tudi število gospodinjstev in stanovanj v državi. Leta 1998 sta bila le 2 % ISDN priključkov, leta 2005 že 21 %.

Naraščalo je tudi število uporabnikov mobilnega telefonskega omrežja, v povprečju letno kar za 31,6 %, če upoštevamo plačane naročnine in predplačniške sisteme. Leta 1998 je mobilno omrežje uporabljalo slabih 10 % prebivalcev Slovenije, leta 2002 že 77 %, leta 2005 pa 87,9 % prebivalcev. Število zaposlenih, ki so v dejavnosti elektronskih komunikacij ustvarjali prihodek, je vrh doseglo leta 2002, nato je upadalo do leta 2004 in se nato zopet dvignilo. V omenjeni dejavnosti je bilo leta 2005 zaposlenih 4.600 oseb, od tega je bila skoraj tretjina žensk.

Skupni domači promet iz mobilnega omrežja je leta 2005 znašal 2,2 milijarde minut pogovorov, od tega je bilo 82 % pogovorov znotraj enega mobilnega omrežja, 13 % je bilo pogovorov iz enega v drugo mobilno omrežje, ostali promet pa je potekal med mobilnim in fiksnim omrežjem.

Vir: SURS, 16.3.2007

APEK je v začetku leta 2006 omogočil prenosljivost mobilnih telefonskih številk, kasneje je znižal stroške prenašanja številk, v prvih 11 mesecih pa je bilo preneših okrog 18.000 telefonskih številk. 10. maja 2006 je bila omogočena prenosljivost fiksnih telefonskih številk, v prvih 6 mesecih pa je bilo prenesenih okrog 12.000 telefonskih številk.

21. novembra 2006 je lastnik trgovske verige Tuš in operaterja Tuš Mobil kupil alternativnega ponudnika fiksne telefonije Voljatel. Decembra 2006 se je začela promocija Voljatelovega trojčka oziroma trojne ponudbe: spletne televizije, širokopasovnega dostopa do spleta in telefonije.

Poročilo >> (pdf, 584 KB, en)

Napovedujejo namreč, da se bo v naslednjih petih letih obseg spletne trgovine podvojil, kar pomeni, da bo leta 2011 dosegel že 263 milijard evrov prometa. Na področjih potovanj, oblačil, živil in zabavne elektronike naj bi spletna trgovina dosegla največji obseg, več kot 10 milijard letno.

Trenutno le 6 % prebivalcev EU opravlja čezmejne spletne nakupe, med najbolj navdušenimi spletnimi nakupovalci pa so Švedi. Preko interneta redno nakupuje 39 % Švedov, sledijo jim Nemci in Britanci z 38 %. Med novimi članicami so nad e-nakupovanjem najbolj navdušeni Maltežani (9 % rednih e-nakupovalcev), sledi pa Slovenija z 8 %. Ugotovljeno je bilo, da več kot ima neko podjetje klasičnih prodajaln, manjši je obseg spletnega trgovanja. Tako ima Malta največji obseg trgovcev s spletnimi prodajalnami, sledita pa Avstrija in Irska. Slovenija ima 60 % trgovcev, ki svoje blago ponujajo preko spleta, kar pomeni, da je nad povprečjem EU15, ki znaša 59 %.

Slovenija je na vrhu držav, kjer trgovci ponujajo največ načinov prodaje na daljavo. Obstajajo štirje načini: internet, kataloška prodaja po pošti, telefonska prodaja in neposredna prodaja s trgovskim potnikom. Evropsko povprečje je 1,26 od štirih načinov, slovenski trgovci pa povprečno ponujajo 1,84 načina, kar nas uvršča na prvo mesto.

Vir: Caharijas, Domen. Spletni nakupi v EU so "težki" več kot 100 milijard evrov. Dnevnik, 17.2.2007

Analiza upoštevnega trga, trg 16: Zaključevanje govornih klicev v posamičnih javnih mobilnih telefonskih omrežjih (medoperaterski trg) >> (pdf, 452 KB)

V prvi razpredelnici vidimo, katere strani so v omenjenih treh raziskavah na prvih 15 mestih. Pri Mossu, ki upošteva le slovenske spletne strani je seveda na prvem mestu Najdi.si. Ris in Alexa imata na prvem mestu Google. Sicer pa je tudi po Alexi in Risu najbolj obiskana slovenska spletna stran Najdi.si, naslednji pa 24ur.com kot pri Mossu. Na tretjem mestu je po Mossu in Alexi Siol in nato Bolha, pri Risu pa ravno obratno. Pri Alexi si naprej sledijo Avtonet, GlasujZame in Rtvslo, pri Risu Tis, Matkurja in Avtonet, pri Mossu pa Avtonet, Delo in Tis.

Preglednica 1: Primerjava prvih 15 mest glede na obiskanost spletnih strani po Alexi, Risu, Mossu

	Vrstni red Alexe za Slovenijo	Ris	Moss
1	Google.si	Google	Najdi.si
2	MSN.com	Najdi.si	24ur.com
3	Google.com	24ur.com	Siol.net
4	Najdi.si	Microsoft	Bolha.com
5	YouTube	Yahoo.com	Avto.net
6	Yahoo.com	Bolha	Delo
7	24ur.com	Siol.net	Tis
8	Windows Live	Tis	Matkurja
9	Siol.net	Matkurja	Večer
10	Bolha.com	Avto.net	GlasujZame
11	Avto.net	Rtvslo.si	Mladina.si
12	GlasujZame	MSN.com	Podnapisi.net
13	Myspace	Mobitel	Mobisux
14	Rtvslo.si	Hotmail.com	Kolosej
15	WikiPedia	Email.si	ObalaNet

V naslednji preglednici je predstavljena primerjava slovenskih in nekaj tujih spletni strani glede na obiskanost iz treh različnih virov: Moss, Ris in Alexa (v svetovnem in slovenskem merilu). Preglednica >>

Zadnja preglednica (spodaj) predstavlja še primerjavo z Alexa rangi iz prejšnjih let (2006, 2005, 2004), tako da lahko razberemo, kako so se po Alexini lestvici gibale slovenske spletne strani v obdobju treh let.

Primerjava Alexinih rangov med leti 2007 in 2004 pokaže, da je obiskanost v tem obdobju najbolj narasla spletni strani časopisa Delo, naslednji spletni strani sta Rtvslo.si in Mladina.si. Sledita Mobisux in za njim Večer. Torej v tem obdobju opažamo porast priljubljenosti spletnih časopisov oziroma informacijskih portalov. Tudi spletna stran Univerze v Mariboru je zabeležila znaten premik navzgor v tem obdobju. Največji upad pa so od leta 2004 do 2007 doživele spletne strani Planet, Matkurja in Volja.net.

Od leta 2006 do 2007 je priljubljenost med uporabniki interneta najbolj zrasla spletni strani GlasujZame, sledijo Napovednik.com, Večer in Mladina. V tem obdobju ni nobena od analiziranih strani padla na nižje Alexino mesto, vse so se povzpele. Pri Alexinih rangih je potrebno upoštevati vse metodološke omejitve (več o omejitvah >>). Opozoriti je treba še na to, da vrstni red za strani, ki so uvrščene nižje od 100.000. mesta, ni tako zanesljiv kot za strani nad to mejo.

Preglednica 2: Primerjava Alexinih rangov po letih

(Foto: Reuters)

Insafe, krovna organizacija točk osveščanja o varni rabi interneta, je med 6. decembrom 2006 in 1. februarjem 2007 opravila spletno raziskavo o obnašanju otrok in mladostnikov pri uporabi novih tehnologij v obliki spletnega vprašalnika. Vprašalnik je bil na voljo v večini evropskih jezikih, tudi v slovenščini. Vprašalnik je še vedno dostopen tudi na spletni strani slovenske točke osveščanja o varni rabi interneta www.safe.si.

Vsi sodelujoči, med njimi tudi mladi slovenski uporabniki interenta, so na koncu vprašalnika prejeli rdeči, rumenkast ali zeleni znak, ki ponazarja njihov faktor “tehnološke moči” (angl. “tech power factor”). Na osnovi nepravilnih odgovorov pa so prejeli še nekaj nasvetov o varnosti na spletu.

Večina respondentov, to je 2.241, je stara 13 let, presenetljiv je tudi odziv respondentov nad 18 let – 1.830. 453 respondentov je mlajših od 10 let, 264 pa je starih 18 let.

Nekaj izsledkov:

56% mladih je pri uporabi MSN sicer previdnih in ne sprejema povabil v kontakte z neznanci. Vendar pa se enak odstotek mladih odloča za javni profil in je pripravljena pisati in deliti z drugimi “veliko stvari o svojem življenju”. Nadaljnjih 32 % respondentov ne ve, ali je njihov profil javen ali zaseben. Točke osveščanja o varni rabi interneta bi tako morale še bolj spodbujati mlade k uporabi zasebnih profilov.

Mladi kažejo interes po pridobivanju novih znanj v zvezi z internetno varnostjo: 53 % respondentov pravi, da bi poslušali svojega učitelja in bi, po potrebi, poskušali ravnati drugače. Le 24% tema varnosti na internetu ne zanima.

53 % mladih bi za registracijo na stran s spletnimi igrami posredovalo le osnovne zahtevane informacije, medtem ko bi se jih 36 % prijavilo z lažnimi podatki.

62 % mladih bi se odzvalo na “happy slapping” fotografijo, po potrebi bi povedali odrasli osebi. 35 % otrokom mlajših od 10 let pa se takšne fotografije zdijo zabavne in bi jih poslali naprej svojim prijateljem.

73 % mladih sicer upošteva nasvet o izogibanju osebnih srečenj z osebami, ki jih spoznajo na internetu. Vendar pa s starostjo odstotek tistih, ki staršem ne povedo za tovrstna srečanja z “neznanci iz interneta”, narašča.

44 % mladih bi sliko s pornografsko vsebino, ki bi jo dobili od svojih spletnih prijateljev, ignoriralo. 36 % bi takšno sliko sliko pokazalo staršem ali učitelju. 20 % mladih pove, da ne vedo, kako bi ravnali, če bi se znašli v takšni situaciji. Ponovno pa se izkaže, da bi desetletniki v večji meri (60 %) povedali svojim staršem, da so prejeli sliko s pornografsko vsebino, kot osemnajstetniki (30 %).

83 % mladih bi svoje starše prosilo, da jim z njihovimi kreditnimi karticami poravnajo stroške odobritve igranja spletnih iger. 20 % otrok mlajših od 10 let bi kreditno kartico staršev uporabilo brez njihovega dovoljenja, 20% pa bi uporabilo lažne podatke. Le 10 % šestnajstletnikov bi storilo enako.

50 % respondentov bi prekinilo prednaročniško razmerje, če bi imelo težave s prejemanjem nezaželenih SMS sporočil. 36% bi spremenilo svojo številko in bi o incidentu obvestilo prijavno točko. Okoli 30 % mlajših od 10 let ne ve, kaj storiti v podobnih primerih.

»Poleg omenjenih tem bi bilo potrebno preučiti specifične vidike spletnih aktivnosti mladih med 15. in 17. letom, kot so npr. spletno nasilje, odkrivanje spolnosti ipd » še doda Alexa Joyce.

Za več informacij o raziskavi : Alexa Joyce Email: alexa.joyce@eun.org

Vir: Setinšek, Irena. Oglaševalsko leto 2006 v znamenju telekomunikacij, trgovcev in spletnega oglaševanja. Mediana, 14.2.2007