Povzetek ankete med solskimi zavodi

Anketa RIS (Raba Interneta v Sloveniji) je med solskim zavodi potekala ze tretjic, zato za vrsto pomembnih kazalcev obstajajo ze triletne primerjave. V letu 1998 se je raziskava izvajala v juniju, vanjo pa so bili vkljuceni vsi solski zavodi v Sloveniji: dijaski domovi, glasbene sole, osnovne in srednje sole, vrtci ter posebni zavodi, kot npr. zavodi za slusno prizadete, prehodni domovi, okrevalisce na Rakitni ipd. Za razliko od raziskav v letu 1996 in 1997 je bila anketa tokrat sestavljena iz dveh vprasalnikov. Prvi je bil namenjen ravnateljem, drugi, bolj tehnicne narave, pa osebi, ki se v zavodu ukvarja z delom, povezanim z uporabo racunalnika. Skupaj so na anketo odgovorili v 570 solskih zavodih.

Osnovne ugotovitve

• Tempo siritve Interneta se je nekoliko ustavil, kar je razumljivo, saj je glavnina zavodov dostop do Interneta zagotovila ze pred letom 1998. Pred zavodi so torej kompleksnejse vsebinske spremembe povezane z uvajanjem nove tehnologije. To ne pomeni vec samo omejenih tehnicnih sprememb, izdelavo WWW predstavitve in angaziranje nekaj zaposlenih, ampak zahtevnejse investicijske in organizacijske posege, predvsem spreminjanje izobrazevalnega procesa ter povecano izobrazevanje zaposlenih.
• V primerjavi z 1996 in 1997 pomen Interneta za izobrazevalno dejavnost - kljub siritvi in izboljsani opremljenosti - ni porastel. se naprej prevladuje administrativno/poslovna uporaba, v katero je vkljucena tudi glavnina ravnateljev. Izobrazevalni proces pa se, razen predmeta racunalnistvo, zaradi Interneta izraziteje (se) ne spreminja.
• Pomanjkanje sredstev ocenjujejo zavodi kot glavno oviro za intenzivnejso uporabo Interneta. To potrjujejo tudi podatki. Tako npr. v pogledu racunalniske opreme v primerjavi z letom 1997 izrazitejsih sprememb ni zaznati; izjema je opremljanje dijakov z racunalniki v srednjih solah. Videti je celo, da se zaostanek za najrazvitejsimi drzavami - kjer se stevilo ucencev na osebni racunalnik znizuje od 10 na 5 ucencev na racunalnik - pri nas pravzaprav povecuje, saj npr. v srednjih solah dosega okoli 20 ucencev na racunalnik, v osnovnih pa 30.
• Nadaljnji razlog za razmeroma omejen vpliv Interneta na izobrazevalni proces je tudi nepoznavanje vloge, ki jo lahko Internet v tem procesu sploh lahko ima. O tem, kot prvo, govori izrazito nezadovoljstvo zavodov s poznavanjem Interneta, tako med zaposlenimi in se posebej med ucenci. Posredno govori o tem tudi dejstvo, da npr. opremljenost z racunalniki v solskih zavodih sploh ni bila ocenjena kot kriticna. V tem okviru je karakteristicno tudi precenjevanje negativnih vidikov (zlorabe, zasvojenost), ki jih lahko ima uporaba Interneta pri ucencih ter podcenjevanje njegove pozitivne vloge (vzpodbujanje kreativnosti).

Se nekaj pomembnejsih ugotovitev

• Na zaposlenega je v glasbenih solah 15 ucencev, v dijaskih domovih in srednjih solah med 9 in 13, v osnovnih solah 9-10 ucencev, v vrtcih 7 otrok, v posebnih zavodih pa med 2 in 3 ucenca oz. gojenca. Z racunalniki so najbolje opremljeni zaposleni v srednjih solah (z 2,4 racunalnika na 10 zaposlenih), ter v osnovnih solah (z 1,7 racunalnika na 10 zaposlenih), najslabse pa v vrtcih (z enim racunalnikom na 10 zaposlenih). V primerjavi z RIS 1997 se razmerja niso bistveno spremenila.
• Glede opremljenosti ucencev z racunalniki najbolj izstopajo v posebnih zavodih (8,8 racunalnika na 100 gojencev). Sledijo srednje sole, kjer se od lani kaze izrazito povecanje (od 3,6 na 5,2 racunalnika na 100 dijakov), osnovne sole (3,1 racunalnika na 100 ucencev) ter dijaski domovi (2,5 racunalnika na 100 dijakov). Podobno kot lani so na repu opremljenosti otroci v vrtcih ter glasbenih solah. V primerjavi z Veliko Britanijo - kjer je bila v letu 1998 opravljena primerljiva studija - je stevilo racunalnikov na 100 ucencev pri nas precej manjse, se posebej v srednjih solah, kjer v Veliki Britaniji dosega 11,5 racunalnikov na 100 dijakov. Za primerjavo lahko navedemo se ZDA, kjer nacrtujejo do konca tisocletja 20 racunalnikov na 100 dijakov, ter Estonijo, kjer s projektom Tigrov skok povecujejo stevilo racunalnikov na 5 racunalnikov na 100 ucencev.
• Zadovoljstvo z racunalnisko opremljenostjo je bilo - tako kot ostale mnenjske spremenljivke - ocenjevano na lestvici od 1 do 5, in pravzaprav ni ocenjeno kot kriticno. Najvisje je ocenjeno zadovoljstvo s programsko opremo 3,3, zadovoljstvo s stevilom racunalnikov in njihovo zmogljivostjo je ocenjeno s 3,2, z znanjem racunalnistva pa 2,9.
• Danes ima racunalnike povezane v lokalno mrezo 65% vseh zavodov, kar je velik porast od lanskih 43%. Odstotek le nekoliko zaostaja za lanskimi napovedmi za leto 1998 (70% delez zavodov). Le v 9% zavodov se niso razmisljali o tem, da bi racunalnike povezali v lokalno omrezje. Racunalnike imajo povezane v omrezje v vec kot 80% srednjih sol.
• Dobri dve tretjini zavodov, ki lastno lokalno omrezje imajo, z omrezjem tudi dostopajo do Interneta, cetrtina pa jih dostop nacrtuje.
• V Internet je vkljucena le manjsina racunalnikov v solskih zavodih; vecina zavodov ima v Internet povezanih bistveno manj kot cetrtino racunalnikov. Internet je razmeroma pomemben tako za izobrazevalno, kot za administrativno in poslovno dejavnost zavodov. Na lestvici od 1 do 5 je pomembnost za izobrazevalno dejavnost ocenjena s 3,8, za administrativno in poslovno dejavnost pa s 3,4.
• Dostop do Interneta ima 81% vseh solskih zavodov, kar je za tretjino vec kot lani, nadaljnjih 10% pa dostop nacrtuje. Najvecji delez zavodov z dostopom je med srednjimi solami, kjer je ze lani presegel 90%, delez osnovnih sol pa skokovito narasca, saj je od cetrtine leta 1996 lani presegel polovico, letos pa je dosegel 86%.
• Skoraj dve tretjini (lani polovica) srednjih sol z dostopom do Interneta ima lastne WWW strani ali pa so strani v pripravi. Tudi polovica dijaskih domov (lani cetrtina) se predstavlja z lastno stranjo, sledijo jim posebni zavodi, kjer v 50% predstavitveno stran tudi nacrtujejo.
• V 62% srednjih in osnovnih sol z dostopom do Interneta imajo eno ucilnico, kjer dostopajo do Interneta. Vec kot eno ucilnico imajo le v 13% teh sol. Za primerjavo: v ZDA so ze leta 1996 imeli v 43% osnovnih in srednjih sol (prikljucenih na Internet) po eno, v 51% pa vec kot eno ucilnico, ki ima dostop do Interneta. Leta 1997 pa se je delez javnih sol v ZDA z vec kot eno tako ucilnico povecal ze na 66%.
• Tako kot lani v vecini (93%) zavodov z dostopom do Interneta uporabljajo (tudi) klicni dostop preko modema, v 42% pa uporabljajo klicni dostop preko ISDN povezave. V dobri tretjini zavodov imajo lastni usmerjevalnik ("router") in najeto linijo. Delez srednjih sol z stalno povezavo preko najete linije, je v primerjavi z lanskim letom iz 50% narastel na 64%, v osnovnih solah pa ni sprememb (15%).
• ISDN povezave imajo v 58% srednjih sol (lani v 43%) in v 40% osnovnih sol (lani 10%).
• Skoraj vsi zavodi, ki Internet uporabljajo, uporabljajo tudi elektronsko posto, vecina (90%) tudi WWW. Prenos podatkov s FTP-jem se uporablja v tretjini srednjih sol in v slabi tretjini dijaskih domov, bistveno manj pa se uporabljajo elektronske konference.
• Pri strukturi uporabe Interneta v primerjavi s prejsnimi leti (RIS 96, RIS 97) ni sprememb, saj se se vedno najpogosteje uporablja za komuniciranje s solskimi institucijami, za pridobivanje informacij o izobrazevalnih dejavnostih v Sloveniji, sele nato sledi izobrazevanje ucencev.
• Ravnatelji zavodov razmeroma pogosto uporabljajo elektronsko posto, kot tudi pregledovanje WWW strani; Internet uporablja polovica anketiranih ravnateljev.
• Internet se bo v naslednjem letu uporabljal v vecji meri kot danes - tako napovedujejo v 86% vseh zavodov. Napovedi so letos nekoliko narasle, saj so leta 1996 to napovedovali v 78% zavodov, 1997 pa v 80%.
• Najvec moznosti za uporabo Interneta imajo ucenci pri fakultativnih in interesnih dejavnostih, kar navajajo v polovici srednjih sol ter v slabi polovici osnovnih sol.
• Internet se dalec najpogosteje uporablja pri pouku racunalnistva (predvsem v srednjih in osnovnih solah). Uporablja se tudi pri tehnicni vzgoji v 13% osnovnih sol, ter pri tujem jeziku v 9% osnovnih sol, v 12% srednjih sol pa obcasno tudi pri pouku fizike.
• Med ponudniki dostopa prevladuje Arnes (94%), kljub temu pa je od lani precej porastel delez zavodov, ki - poleg Arnesa - dostopa se preko enega komercialnega ponudnika, ali pa celo samo preko takega ponudnika.
• Povprecna ocena zadovoljstva s ponudnikom dostopa do Interneta je na skali 1-5 dosegla skoraj oceno 4. Z razlicnimi storitvami Arnesa so v zavodih razmeroma zadovoljni, se najbolj z navodili in s pomocjo, ki jo nudi uporabnikom.
• Zavodi imajo srednje podroben pregled nad aktivnostmi na Internetu; pregled je strozji pri ucencih kot pri zaposlenih.
• Zadovoljstvo s poznavanjem Interneta je precej nizko; na lestvici 1-5 je ocenjeno z 2,4 med zaposlenimi ter 2,5 med ucenci, kar je slabse kot lani, kjer je bilo med ucenci zadovoljstvo ocenjeno z 2,9. Dodajmo, da je povprecje, ki na skali 1-5 znasa pod 3,0, vsekakor kriticno.
• Najvecji razlog, da se Internet ne uporablja intenzivneje, je pomanjkanje financnih sredstev (v 61% zavodov), sledijo mu slabe telefonske linije (v 48% zavodov), premalo znanja (v 47% zavodov) ter premajhno stevilo racunalnikov (v 45% zavodov). V dobri tretjini zavodov sta pomembna razloga, da se Internet ne uporablja intenzivneje, tudi pomanjkanje casa in pocasna povezava do Interneta.
• Najpomembnejsi nacin za nakup racunalniske opreme je v vecini zavodov sofinanciranje s strani Ministrstva za solstvo in sport, sledi mu pomoc obcine ter sponzorstvo podjetij.
• V dobri polovici zavodov menijo, da ima neoviran dostop do spornih vsebin lahko skodljive posledice za uporabnike Interneta, da lahko uporabniki z Internetom postanejo zasvojeni, in da je Internet le izguba casa oz. igranje. V 44% zavodov so mnenja, da Internet zblizuje ljudi, v 39% zavodov pa menijo, da zaradi slabe zascite podatkov obstaja resna nevarnost njihove zlorabe in da pretirana uporaba lahko skoduje zdravju. Da Internet vzpodbuja kreativno osebnost, menijo le v 36% zavodov.