POVZETEK

kazalo ; seznam tabel in grafov

METODOLOGIJA

Tretjega junija letos smo na naslove vseh zavodov v Sloveniji prvič poslali anketo. Čez en teden smo se vsem, ki so nam odgovore že poslali, zahvalili, ostale pa ponovno prosili, naj anketo izpolnijo. Čez nadaljnih 14 dni smo vsem, ki nam do takrat niso odgovorili, ponovno poslali anketo. Odgovori so prihajali še cel julij, avgusta je začelo število izpolnjenih anket, prispelih na naš naslov, usihati, nekaj anket pa je prispelo celo še v septembru.

(Točen seznam vseh problematičnih naslovov se nahaja v Prilogi 1.)

Ker nam nekateri zavodi izpolnjenega vprašalnika niso vrnili v kuverti, ki smo jo priložili, sami pa niso označili naziva ustanove (npr. s štampiljko), za štiri zavode nismo mogli določiti tipa. Odgovore bomo upoštevali le pri skupnih analizah.

Do začetka oktobra smo prejeli (kakršenkoli) odgovor od 679 zavodov. S tem dnem smo zbiranje zaključili in morebiti še prispelih odgovorov ne bomo več upoštevali.

rezultati

V največ primerih - skoraj polovici - so anketo res izpolnili ravnatelji zavodov. Dobro tretjino anket so izpolnili pedagoški delavci, sledijo jim vodstveni delavci. Manjši delež anket so izpolnili strokovni in drugi delavci.

Z ocenami od ena do pet so respondenti ocenjevali pomembnost Interneta za dejavnost njihovih organizacij. Posebej so ocenjevali pomembnost za izobraževalno ter administrativno in poslovno dejavnost.

V četrtini vseh zavodov je Internet vsaj srednje pomemben za njihovo izobraževalno dejavnost, v še več zavodih pa menijo, da je Internet precej ali zelo pomemben. V primerjavi z njimi je delež tistih, ki se jim Internet za njihovo izobraževalno dejavnost ne zdi pomemben, zanemarljiv. Dokaj visok je delež tistih, ki Interneta ne poznajo (8%) in malo manjši tistih, ki ne vedo, kako pomemben je (bi bil) za njihovo izobraževalno dejavnost.

Pri izračunu srednjih vrednosti smo upoštevali le tiste, ki so ocenili pomembnost z oceno od ena do pet (nismo upoštevali odgovorov "ne vem" in "ne poznam").

Primerjava srednjih vrednosti nam potrdi prejšnje ugotovitve: v povprečju je pomembnost Interneta za izobraževalno dejavnost ocenjena s 4 (precej pomemben), pomembnost za administrativno in poslovno dejavnost pa s 3,5 (srednje do precej pomemben). Tako je Internet za polovico ocene pomembnejši za izobraževalno kot za administrativno in poslovno dejavnost zavodov.

Največjo pomembnost za izobraževalno dejavnost pripisujejo Internetu respondenti iz srednjih šol, brez večjih razlik jim sledijo "drugi" zavodi, dijaški domovi, osnovne šole, vrtci in glasbene šole.

Razlike v povprečnih ocenah pomembnosti Interneta za administrativno in poslovno dejavnost med različnimi tipi zavodov so malenkost večje kot pri oceni pomembnosti Interneta za izobraževalno dejavnost, vendar tudi tu ne bistvene. Najmanjšo pomembnost za administrativno in poslovno dejavnost pripisujejo Internetu v dijaških domovih, največjo pa v glasbenih šolah. Edino v glasbenih šolah menijo, da je Internet celo malenkost pomembnejši za njihovo administrativno in poslovno kot za izobraževalno dejavnost.

V največ zavodih (30%) je med 40 in 60 zaposlenih, sledijo jim tisti, ki imajo med 20 in 40 zaposlenih (četrtina) in tisti, kjer je od 60 do 80 zaposlenih (17%).

Glede na tip zavoda so največje organizacije (organizacije z največ zaposlenimi) "drugi" zavodi s povprečno 68 zaposlenimi, sledijo jim srednje šole s povprečno 67 zaposlenimi in vrtci s še enim zaposlenim manj, najmanj zaposlenih pa imajo glasbene šole (povprečno 25).

Zavodi se, glede na število učencev, oz. dijakov, otrok ali gojencev, močno razlikujejo. Med njimi so taki, ki imajo le po nekaj učencev in taki, ki jih imajo čez 3000.

V dobri tretjini zavodov je med 250 do 500 učencev, malo manj zavodov vključuje med 500 in 1000 učencev, vsak peti zavod pa šteje med 100 in 250 učencev.

Glede na število učencev so največje organizacije srednje šole, ki jim sledijo osnovne šole in vrtci, povprečno najmanj učencev štejejo "drugi" zavodi.

Izračunali smo tudi, za koliko učencev v povprečju "skrbi" en zaposlen.

Številke so dokaj različne, najpogosteje (v dveh tretjinah vseh zavodov) pa je med 6 in 12 učencev na enega zaposlenega.

Zanimivejši je pregled razlik razmerja števila zaposlenih in števila učencev med različnimi tipi zavodov:

Število učencev na zaposlenega raste s predvsem vzgojno-varstveno funkcijo zavoda, oziroma pada s primarno izobraževalno funkcijo zavoda. Daleč najmanj učencev na zaposlenega (1-2) je v "drugih" zavodih, kar seveda ni presenetljivo, saj so v tej skupini zavodi za učence s prilagojenim programom in posebnimi zahtevami.

Manj kot 10 učencev na enega zaposlenega je še v vrtcih in osnovnih šolah. V povprečju en zaposlen skrbi za 10-11 dijakov v dijaških domovih in 11-12 dijakov v srednjih šolah, največ učencev na enega zaposlenega (17) pa je v glasbenih šolah.

V največ zavodih (61%) imajo zaposleni na razpolago med 3 in 9 računalnikov. V manj kot 1% zavodov zaposleni nimajo niti enega računalnika, v kar 16% pa le enega ali dva.

Z računalniki so daleč najbolje "založeni" zaposleni v srednjih šolah in "drugih" zavodih, v povprečju imajo zaposleni v vsakem zavodu na voljo 14 oz. 12 računalnikov. Razlike med srednjimi šolami so zelo velike (standardni odklon celo presega srednjo vrednost). Na to v veliki meri vplivajo razlike v velikosti šol (primerjavo števila računalnikov glede na število zaposlenih si bomo ogledali v tabeli 4a.4). Srednjim šolam sledijo osnovne šole, dijaški domovi in vrtci s povprečno 6-7 računalniki (tudi med njimi so razlike zelo velike), najmanj računalnikov pa imajo zaposleni v glasbenih šolah - v povprečju 2.

Seveda te številke same po sebi ne povejo veliko, če ne upoštevamo števila zaposlenih, zato si oglejmo naslednji tabeli.

Z računalniki so najbolje opremljeni zaposleni v "drugih" zavodih, kjer si 10 zaposlenih deli povprečno več kot dva in pol računalnika.

Sledijo jim zaposleni v dijaških domovih in srednjih šolah, kjer ima po 10 zaposlenih na voljo 2,3 računalnika.

V osnovnih šolah ima po 10 zaposlenih možnost uporabe v povprečju malo manj kot dveh računalnikov.

Najslabše pa so z računalniki opremljeni zaposleni v glasbenih šolah in vrtcih, kjer imajo na vsakih 10 zaposlenih v povprečju le en računalnik.

Število računalnikov, ki jih uporabljajo učenci je med posameznimi zavodi precej različno. V slabi polovici zavodov imajo učenci na razpolago med 7 in 15 računalnikov. V kar 16% zavodov nimajo učenci možnosti uporabe niti enega računalnika, v vsakem desetem zavodu imajo učenci možnost uporabljati več kot 20 računalnikov.

Tako kot pri povprečnem številu računalnikov, ki jih uporabljajo zaposleni, tudi pri povprečnem številu računalnikov, ki jih uporabljajo učenci, prednjačijo srednje šole, ki jim sledijo osnovne šole, "drugi" zavodi, dijaški domovi in vrtci. Število računalnikov, ki jih uporabljajo učenci v glasbenih šolah je zanemarljivo.

Seveda nam samo število računalnikov v zavodu ne pove veliko, če ne upoštevamo tudi števila učencev, ki so jim ti računalniki namenjeni, zato si poglejmo še naslednji tabeli:

V skoraj vsakem petem zavodu učenci nimajo na razpolago niti enega računalnika. V skupaj več kot četrtini zavodov pa ima po 100 učencev na razpolago manj kot en računalnik. V četrtini zavodov imajo učenci na razpolago od enega do dva računalnika in v vsakem petem zavodu (21%) od dva do tri računalnike.

Podatki v tabeli 4b.6 kažejo na to, da so z računalniki daleč najbolje opremljeni učenci "drugih" zavodov (11 računalnikov na 100 učencev).

Z veliko razliko jim sledijo srednje šole (s po 3,6 računalnikov na 100 dijakov), dijaški domovi (s povprečno 2,6 računalnika na 100 dijakov) in osnovne šole (s po 2,5 računalnika na 100 učencev).

Na repu opremljenosti so otroci v vrtcih, kjer imajo le dober računalnik na 100 otrok in glasbene šole, kjer učenci računalnikov praktično ne morejo uporabljati. Le v eni glasbeni šoli so odgovorili na obe vprašanji, iz katerih smo podatek izračunali, zato rezultat nima pravega statističnega pomena.

Za vse tipe zavodov velja, da obstajajo dokaj velike razlike v razmerjih med številom računalnikov in številom učencev (standardni odkloni so ponekod celo večji od srednjih vrednosti). Največje razlike v opremljenosti z računalniki so v vrtcih.

Opremljenost sicer je odvisna od tipa zavoda, zanimivo pa je ugotoviti tudi, kaj vpliva na razlike med zavodi znotraj posameznega tipa. Na opremljenost z računalniki v posameznem zavodu vplivajo razne okoliščine: od objektivnih dejavnikov (npr. finančne zmožnosti, razvitost občine, pomoč širše družbene skupnosti) do subjektivnih (npr. motivacija samega vodstva posameznega zavoda) in tudi od programa (kar je pomembno za razlike ned srednjimi šolami). Glede na razpoložljive podatke (tiste, ki smo jih z anketo merili) smo analizirali povezanost opremljenosti z računalniki z velikostjo zavoda (število učencev) in regijo. (Regijo smo "izračunali" iz poštne številke).

* - statistično neznačilne povezave (zaradi premajnega števila enot v analizi)

Najbolje so z računalniki opremljeni osnovnošolci v Prekmurju in na Dolenjskem, nadpovprečno še na območju Maribora, najslabše gorenjski osnovnošolci.

Prikazani niso tisti zavodi, katerih vrednosti pri eni ali drugi spremenljivki so previsoke ("outlierji"). Če bi jih namreč prikazali, bi se celotna slika tako skrčila, da bi bila glavnina povsem nepregledna.

Presenetljivo je, da se ne kaže linearna povezanost, kar pomeni, da ne velja, da so v zavodih, kjer so z računalniki bolje opremljeni učenci, bolje opremljeni tudi zaposleni ali obratno.

5. Imate računalnike povezane v lokalno omrežje?

V anketi smo postavili tudi vprašanje o povezanosti računalnikov v lokalno omrežje. Zanimalo nas je, ali imajo zavodi računalnike že danes povezane v lokalno omrežje, oziroma, ali vzpostavitev lastnega lokalnega omrežja pripravljajo, načrtujejo, ali vsaj razmišljajo o njej.

Danes ima računalnike povezane v lokalno mrežo 43% vseh zavodov, v kratkem bo ta delež zrasel na skoraj 70%. Le v 11% zavodov nimajo in niti niso razmišljali o tem, da bi računalnike povezali v lokalno omrežje.

Računalnike imajo povezane v omrežje v več kot 60% srednjih šol, še četrtina srednjih šol pa povezavo računalnikov načrtuje - in v prav nobeni ne pravijo, da o povezavi računalnikov v lastno lokalno omrežje še niso razmišljali.

V več kot polovici osnovnih šol računalnike že imajo povezane v lokalno mrežo in še v več kot četrtini šol to povezavo načrtujejo.

Tudi v več kot 60% "drugih" zavodov lastno lokalno omrežje že imajo oz. ga bodo imeli kmalu.

Delež dijaških domov, v katerih računalnike že imajo povezane v lastno lokalno omrežje je sicer skromnejši (15%), vendar v skoraj polovici primerov lastno računalniško omrežje že načrtujejo.

Najmanj je povezava računalnikov v lokalno mrežo zanimiva za glasbene šole, saj jih še največ med njimi (43% vseh glasbenih šol) računalnikov v lastno lokalno mrežo ne namerava povezati.

Velik delež manjkajočih odgovorov gre na račun tistih, ki so zaenkrat le razmišljali o povezavi obstoječih (in novih) računalnikov v omrežje in še ne vedo koliko računalnikov bo omrežje sestavljalo.

V vsakem osmem zavodu so (bodo) lokalne mreže skromne, saj je (bo) v njih povezanih le od 2 do 5 računalnikov. V tretjini zavodov je (bo) v omrežje povezanih od 6 do 10 računalnikov, v četrtini 11 do 15, v slabih 30% zavodov pa več kot 16 računalnikov.

Tri četrtine osnovnih šol že ima ali pa načrtuje omrežja s 6 do 15 računalniki, večina (57%) "drugih" zavodov ima, oz. bo imela omrežja s 6 do 10 računalniki. V dijaški domovih imajo, oz. načrtujejo manjše lokalne mreže - tri četrtine vseh mrež v dijaških domovih je, oz. bo sestavljenih iz 10 ali manj računalnikov. Tudi v vrtcih so (bodo) omrežja manjša - v večini (70%) bodo sestavljena iz 10 ali manj računalnikov in v vseh glasbenih šolah, v katerih so na vprašanje sploh odgovorili, imajo oz. načrtujejo povezavo do pet računalnikov v lastno lokalno omrežje.

Žal nismo mogli izračunati deleža računalnikov, povezanih v mrežo, ker nismo imeli podatka o skupnem številu računalnikov v posameznem zavodu (zaradi že omenjenega možnega pokrivanja števila računalnikov, ki jih uporabljajo samo zaposleni in tistih, ki jih uporabljajo (tudi) učenci), čeprav je mogoče izdelati dovolj dobre ocene.

Pristop celotnega omrežja do Interneta omogoča kvalitetnejšo uporabo Interneta. Zato smo postavili tudi vprašanje o pristopu in načrtih glede pristopa celotnega omrežja do Interneta.

Odgovore smo primerjali z odgovori na 5. vprašanje o že obstoječi povezanosti računalnikov v lokalno omrežje.