SKORAJDA NI SOLE BREZ INTERNETA

RO - Stanje in trendi uporabe racunalnika v osnovnih solah

POVZETEK

Anketa je potekala junija 1997 med vsemi solskimi zavodi v Sloveniji, in sicer: dijaski domovi, glasbene sole, osnovne in srednje sole ter vrtci. V anketo je bilo vkljucenih se devet "drugih zavodov" kot npr. zavodi za slusno prizadete, prehodni domovi, okrevalisce na Rakitni ipd. Na anketo so odgovorili v vec kot treh cetrtinah vseh zavodov. Polovico vprasalnikov so izpolnili sami ravnatelji oz. direktorji zavodov, tretjino so izpolnili pedagoski delavci ostalo pa strokovni sodelavci.

Osnovne ugotovitve

Internet je pomemben tako za izobrazevalno, kot tudi za administrativno in poslovno dejavnost zavodov. Na lestvici od 1 do 5 je pomembnost za izobrazevalno dejavnost ocenjena s 4, za administrativno in poslovno dejavnost pa s 3,5.
Na enega zaposlenega je v glasbenih solah 17 ucencev, v dijaskih domovih in srednjih solah med 10 in 12, v osnovnih solah 10 ucencev, v vrtcih 7-8 otrok, v "drugih" zavodih pa med 1 in 2 ucenca oz. gojenca.
Z racunalniki so najbolje opremljeni zaposleni v "drugih" zavodih (z 2,6 racunalniki na 10 zaposlenih), v dijaskih domovih in srednjih solah (z 2,3 racunalniki na 10 zaposlenih), najslabse pa v vrtcih (z 1,1 racunalnikom na 10 zaposlenih).
Tudi glede opremljenosti ucencev prednjacijo v "drugih" zavodov (11 racunalnikov na 100 gojencev). Z velikim zaostankom sledijo srednje sole (3,6 racunalnikov na 100 dijakov), osnovne sole (2,9 racunalnika na 100 ucencev) in dijaski domovi (2,6 racunalnika na 100 dijakov). Na repu opremljenosti so otroci v vrtcih ter glasbenih solah. Z racunalniki so bolje opremljeni ucenci v manjsih solah (solah z manj ucenci), velike razlike v opremljenost z racunalniki so tudi med regijami. Med osnovnimi solami so tako nekoliko bolje opremljene (regije locimo na osnovi zacetne postne stevilke) regije: Novo Mesto, Murska Sobota in Maribor, izraziteje pa zaostaja Kranj. Med srednjimi solami pa posebej izrazito izstopata obe primorski regiji (Nova Gorica, Koper).
Danes ima racunalnike povezane v lokalno mrezo 43% vseh zavodov, v kratkem bo ta delez zrasel na skoraj 70%. Le v 11% zavodov nimajo in niti niso razmisljali o tem, da bi racunalnike povezali v lokalno omrezje. Racunalnike imajo povezane v omrezje v vec kot 60% srednjih sol, se cetrtina srednjih sol pa povezavo racunalnikov nacrtuje.V vec kot polovici osnovnih sol racunalnike imajo povezane v lokalno mrezo in v vec kot cetrtini to povezavo nacrtujejo.
Tisti, ki lastno lokalno omrezje imajo, praviloma tudi pristop celotnega omrezja do Interneta in tisti, ki omrezje nacrtujejo, praviloma nacrtujejo tudi pristop celotnega omrezja do Interneta.
Vec kot polovica solskih zavodov ze ima dostop do Interneta. V enem letu se je delez sol z dostopom podvojil pri osnovnih solah, v srednjih pa ze presega 90%.
Internet se bo v naslednjem letu uporabljal v se vecji meri kot danes - tako napovedujejo v 80% vseh zavodov.
Najpogosteje se Internet uporablja za komuniciranje z Ministrstvom za solstvo in sport, za pridobivanje informacij o izobrazevalnih dejavnostih ter za izobrazevanje ucencev in zaposlenih.
Skoraj polovica vseh srednjih sol se na lastnih WWW straneh ze predstavlja, ali pa bo to storila prav kmalu. Le malo manjsi je delez dijaskih domov z lastno stranjo, sledijo jim osnovne sole. Najveckrat predstavitveno stran izdelujejo sami zaposleni, pri tem pogosto sodelujejo tudi ucenci.
Povprecna ocena zadovoljstva s ponudnikom dostopa do Interneta - ARNESom - je prav dobro (4), kar znatno presega povprecno zadovoljstvo podjetij s komercialnimi ponudniki.
V najvec (94%) zavodih uporabljajo klicni dostop preko modema; le cetrtina (26%) zavodov ima najeto linijo. ISDN imajo v 43% srednjih sol, nacrtujejo ga v 39% ter v 10% osnovnih sol, nacrtujejo pa ga se v 70% osnovnih sol.
Skoraj vsi, ki Internet uporabljajo, uporabljajo tudi elektronsko posto, vecina tudi WWW. Le malo zavodov uporablja elektronske konference, interaktivne storitve in prenos podatkov s FTP-jem, pa se to praviloma v srednjih in deloma v osnovnih solah.
Dostop do interneta ima v povprecju cetrtina zaposlenih (v osnovnih solah 23%, v srednjih solah 38%), vendar ima od teh le slaba polovica lastni email naslov. V osnovnih solah ima dostop do Interneta desetina ucencev, v srednjih solah pa tretjina dijakov; priblizno cetrtina ucencev/dijakov z dostopom ima tudi lastni email. Zavodi imajo srednje podroben pregled nad aktivnostmi svojih uporabnikov na Internetu; pregled je strozji pri ucencih kot pri zaposlenih.
Zadovoljstvo s poznavanjem Interneta je nizko; na lestvici 1-5 je ocenjeno z 2,5 med zaposlenimi ter 2,9 med ucenci.