Na vprašanja o e-nakupovanju je odgovarjalo 2,000 respondentov, med njimi 300 oseb, ki so že opravili e-nakup.

• Uporabniki Interneta v Sloveniji se dokaj zanimajo za elektronsko nakupovanje - skoraj polovica (45%) anketirancev v WWW anketi izraža tovrstno zanimanje, kar pa je še vedno razmeroma malo v primerjavi z zanimanjem za bančno poslovanje preko interneta (75%). V zadnjem letu se je zanimanje za elektronsko nakupovanje nekoliko povečalo (leta 1998 le tretjina), ne pa tudi poznavanje, ki je še vedno relativno slabo, saj skoraj 40% sodelujočih ne pozna dobro tovrstne ponudbe.
• Anketirancem se prodaja preko interneta v splošnem ne zdi bistveno boljša v primerjavi z drugimi načini prodaje (le 20% meni, da je boljša), predvsem jih moti možne zlorabe kreditnih kartic (75%), podobno kot pred tremi leti pa skoraj polovica (45%) pogreša veliko trgovino na internetu v Sloveniji.
• V pregledu prednosti e-nakupovanja največ respondentov (75%) navaja prihranek v času, sledi nakup od doma/službe ter izogibanje gneči. Nekoliko manjši pomen pripisujejo prihranku denarja, enostavnosti e-nakupovanja, večji izbiri in dejstvu, da se določenega blaga ne da drugače kupiti.
• Najpogostejša ovire e-nakupovanja - navaja jo več kot četrtina respondentov - je pomanjkanje ponudbe v Sloveniji. Pomembna ovira je tudi dejstvo, da pri e-nakupih ne vidimo proizvoda v živo. Nekateri respondenti navajajo tudi, da je celoten postopek e-nakupa v resnici zapleten, da e-nakup sploh ni nič cenejši ter zamudno dostavo preko pošte. Večina pa ne pripisuje večjega pomena dejstvom, da doma nimajo računalnika, da nimajo kreditnih kartic in da jih to ne zanima.
• Delež uporabnikov interneta, ki so v letu 2001 opravili e-nakup, se je v primerjavi z letom 1998 bistveno povečal. Nakup v Sloveniji je opravilo 24% (leta 1998 samo 14%), v tujini pa 21% (leta 1998 pa 24%), kar seveda ne govori o zmanjšanem obsegu v tujini, ampak o spremenjeni strukturi uporabnikov interneta. Čeprav je v zadnjih 12 mesecih več uporabnikov kupovalo v Sloveniji kot v tujini - kar potrjujejo tudi telefonske ankete reprezentativnih uporabnikov - pa je velika večina porabljenih sredstev še vedno odtekla v tujino (več kot tri četrtine), saj je velika večina nakupovalcev Sloveniji opravila le en nakup ali dva.
• Pri tujih in domačih e-nakupih je bila skoraj polovica opravljenih nakupov v vrednosti med 10.000 in 50.000 SIT, s to razliko, da je bilo v tujini za petino več višjih nakupov (nad 50.000 SIT) kot v Sloveniji.
• Pri načinu plačila za izvršen nakup v Sloveniji prevladuje plačilo po povzetju (dve tretjini e-nakupovalcev), tretjina (32%) pa uporablja kreditno kartico. Za nakupovanje v tujini pa skoraj vsi (92%) uporabljajo kreditno kartico. ©tevilke kreditnih kartic pri obeh vrstah nakupa tri četrtine e-kupcev posreduje po WWW s secure serverjem. Pri nakupih v Sloveniji kar petina (20%) e-kupcev ne ve na kakšen način je po WWW poslala številko kreditne kartice, pri tujih nakupih je le-teh pol manj (10%).
• V celoti gledano so anketiranci bolj zadovoljni z nakupovanjem na tujih spletnih straneh kot na domačih, s katerimi je nezadovoljna kar petina e-kupcev. Največja težava kupovanja preko interneta v Sloveniji, je po mnenju tretjine e-kupcev, nenehno pošiljanje reklamnih materialov po tem, ko je kupec že obiskal trgovčevo spletno stran. Četrtino tudi moti, ker spletna stran on-line trgovine ni prijazna do uporabnika, ker stroški dostave in nabave niso jasno določeni in ker je možno plačilo le s kreditno kartico.
• SMS nakupne informacije in WAP dostop do informacij o nakupu uporablja le po 5% e-kupcev v tujini in Sloveniji, kar dve tretjini pa storitvi ne zanimata.
• Informacije pridobljene na slovenskih spletnih straneh imajo za polovico (52%) e-kupcev posreden vpliv na nakup kakšnega izdelka oziroma storitve, ne samo na internetu. Največji vpliv imajo na nakup CD plošč, knjig, računalniških delov, programske opreme, računalnikov, rezervacij pri potovanjih in zabavne elektronike.
• Dve tretjini e-kupcev je zaskrbljenih glede uporabe kartice na internetu, prav toliko pa jih tudi želi videti, kar kupujejo. Večina tudi meni, da je kupovanje preko interneta pripravno, da je blago, ki se prodaja preko interneta iste kvalitete kot blago pri tradicionalni prodaji. Manj se e-kupci strinjajo z izjavami, da bi jim bilo nerodno vrniti stvari, ki so jih kupili preko interneta, da bi jim ob obstoju digitalnega podpisa ne bi bilo treba več skrbeti za varnost, da lahko pri nakupovanju preko interneta dobijo boljšo ceno in da je težko dobiti informacije pri stvareh, ki se prodajajo preko interneta. Le desetina jih kupuje preko katalogov po pošti.
• V celoti gledano je tri četrtine (71%) e-kupcev, ki kupujejo v tujini, zadovoljnih z nakupovanjem. Dve tretjini (68%) le-teh je že opravilo nakup na Amazon.com. Po mnenju četrtine njih je na Amazon.com opravljenih od 10 do 50% vseh tujih nakupov.
• Skoraj polovica (45%) e-kupcev ima pri iskanju spletnih trgovin naslove spletnih trgovin vedno shranjene. Dobra tretjina vedno direktno vtipka URL naslov, četrtina pa si pomaga s spletnim iskalnikom. Desetina vedno uporablja portale in druge spletne predstavitve ter klike na pasico (banner).
• Tretjina e-kupcev je kupila v zadnjem mesecu, dobra četrtina (28%) v zadnjih treh mesecih in desetina v zadnjem tednu, še nekoliko manj pa jih je kupilo v zadnje pol leta.
• Po mnenju treh četrtin e-kupcev so glavni dejavniki nakupa, ki so pripomogli k njihovi odločitvi za nakup prihranek časa, ugodje pri nakupu od doma/službe in izogibanje gneči. Malo manjši vpliv imajo prihranek denarja oz. nižje cene, velika izbira in enostavnost nakupa. Radovednost in zabava pri nakupu pa nimata pomembnejšega vpliva.
• Lastnosti dobre e-trgovin so po mnenju velike večine (okrog 90%) vseh e-kupcev varne povezava, preprosto sprehajanje po spletni trgovini, tajnost podatkov kupcev, hitrost nalaganja spletne strani, možnost vračanja izdelkov in malo klikov do iskanega artikla. Nekoliko manj so pomembne možnost kontakta s prodajalcem preko e-pošte, navodila za potek nakupa in možnost telefonskega kontakta s prodajalcem.
• Pri predstavitvi izdelkov kar 90% e-kupcev najbolj upošteva navedbo plačilnih pogojev, dobro slikovno predstavitev izdelka, podrobne podatke o izdelku, prisotnost cene že pri prvi predstavitvi izdelka in podatke o dobavljivosti posameznega izdelka. Nekoliko manj upoštevajo primerjavo cen s cenami drugih spletnih trgovin, primerjavo cene na internetu s ceno v klasični trgovini, povezavo do mnenj in kritik strokovnjakov in možnost izmenjave mnenj z ostalimi potrošniki.
• Po mnenju večine (80%) vseh e-kupcev nove tehnologije olajšujejo življenje, a je ponudba na internetu še premajhna. Dvem tretjinam je tovrsto nakupovanje všeč in interneta ne uporabljajo le za primerjanje cen izdelkov. Več kot polovica ne čaka do razprodaje, če jim je nek izdelek všeč, ne kupuje stvari, ki jih ne namerava, ne nakupuje rada v majhnih trgovinah, nakupovanje ji ni v zabavo, ne kupuje rada preko kataloga in ne porablja več denarja samo, da dobi določeno blagovno znamko.
• Od sodelujočih v anketi se zdi četrtini (25%) verjetno, da bo v naslednjih pol leta opravilo e-nakup v Sloveniji in dobri četrini (27%), da bo opravila e-nakup v tujini. Več kot polovici se zdi malo verjetno, da bo opravila kakšen e-nakup v tujini ali Sloveniji.
  

Iskanje po www.ris.org | English version | RIS | RIS 99
Ponudniki dostopa | Oglasevanje na Internetu | On-line trgovine in storitve