|
Farmacija
Na
vprasanja je odgovarjalo 200 respondentov.
- Kot največjo
oviro pri iskanju zdravstvenih in farmacevtskih informacij na internetu
je 40% respondentov navedlo pomanjkanje tovrstnih vsebin, za tretjino
informacije niso dovolj prijazno organizirane (32%), le malo manj
jih srbi zasebnost poizvedb (30%), četrtina ne zaupa virom na internetu,
petino pa to ne zanima.
- Za zdravniske
nasvete preko interneta 40% respondentov ne bi bilo pripravljeno plačati,
le malo manj (35%) bi jih bilo pripravljeno plačati, četrtina pa ne
ve. Prav tako večina (43%) ne bi bila pripravljena plačati za dostop
do informacij na internetu o boleznih, zdravilih, poteku zdravljenja,
dobra tretjina (35%) bi plačala, ostali pa ne vedo.
- Pri odnosu do
zdravstvenih podatkov in zdravnika je za skoraj vse anketirance (93%)
nadvse pomembna tajnost osebnih zdravstvenih podatkov, dve tretjini
(69%) jih je zadovoljnih s svojim zobozdravnikom, le nekoliko manj
(63%) pa svojim zdravnikom. Več kot polovica (59%) jih meni, da je
alternativna medicina lahko koristna, podoben delez (58%) se jih zaveda,
da je kupovanje zdravil prek interneta lahko nevarno za zdravje in
jim osebni stik in pogovor s farmacevtom v lekarni veliko pomenita
(51%), četrtina meni, da bi morali prodajo zdravil prek interneta
prepovedati, le petina pa da je Slovenska drzava dobro poskrbela za
zdravstveno varstvo.
- Tri četrtine
(72%) anketirancev se ni obiskalo alternativnega zdravilca, za tovrstno
zdravljenje preko interneta se zanima skoraj polovica (43%) respondentov.
Zdravstvene informacije na internetu je več kot polovica respondentov
(59%) iskala na slovenskih spletnih straneh, ostali (41%) pa na tujih.
- Med zdravstvenimi
zavarovanji ima ena polovica (49%) sklenjeno prostovoljno zdravstveno
zavarovanje, druga polovica (49%) pa obveznega (leta 1998 58%), ostali
(2%) so samoplačniki, tretjina (31%) se jih zanima za sklenitev dodatnega
zavarovanja prek interneta.
Projekt ZZZS o uvedbi kartice zdravstvenega zavarovanja tri četrtine
respondentov (77%) ocenjuje kot koristen za zavarovance, ker je kartica
praktična in enostavna v primerjavi z zdravstveno knjizico, več kot
polovica je tudi zadovoljna z zasčito podatkov (58%) in varnostjo
podatkov pri njej (53%).
- Moznost komunikacije
prek interneta zanima dve tretjini anketirancev (67%), slabo polovico
(44%) s prodajalci zdravil in tretjino z veledrogerijami z zdravili.
Če bi lahko zdravilo naročili/kupili preko interneta bi skoraj vse
respondente zanimale informacije o pravilni uporabi (92%) (leta 1998
81%) in nezazelenih stranskih učinkih (90%), le nekoliko manj pa informacije
o dostopnosti (88%) (1998 le 71%) in cene (85%) (1998 le 69%).
Zanimanje za nakup prek interneta neposredno iz veledrogerij je pri
anketirancih največje (47%) pri zdravilih (leta 1998 le 21%), tretjina
se jih zanima za tovrsten nakup kozmetike (34%) (1998 le 24%), dietskih
proizvodov (30%) (1998 le 19%) in sanitetnega materiala (29%) (1998
le 23%).
- Skoraj vsi anketiranci
(92%) se med zdravstvenimi informacije na internetu zanimanju za natančen
opis in primere uporabe (potek zdravljenja), le malo manj (90%) za
kontraindikacije (kdaj zdravila ne smem jemati) in za interakcijo
zdravil (87%), tri četrtine respondentov (75%) za registracijo (ali
je prodaja tega zdravila v Sloveniji dovoljena), dve tretjini za mnenja/izkusnje
uporabnikov (70%) in informacije o preventivi (67%), polovica (49%)
pa za informacije o raznih programih, npr. odvajanja od kajenja, hujsanja...,
ki pod strokovnim vodstvom farmacevta potekajo v lekarni.
- S samozdravljenjem
je poizkusilo ze 86% anketirancev, polovica (48%) bi se za tovrstno
zdravljenje odločala pogosteje, če bi ji svetoval farmacevt v lekarni,
več kot polovica (56%) bi jih ob imetju svojega farmacevta z njim
o samozdravljenju komunicirala preko interneta. Če bi prek interneta
lahko izvedela več o boleznih, kot so diabetes, astma, debelost, revma,
ipd., in poteku zdravljenja teh bolezni, bi se slaba polovica (41%)
respondentov za pridobivanje informacij raje obračala na taksne spletne
strani kot na zdravnike.
|
|
