Na vprasanja je odgovarjalo 400 respondentov.

• Pri političnem udejstvovanju je internet večina (80%) anketirancev ze uporabila za obisk spletne strani kaksne slovenske politične institucije in iskanje uradnih dokument, dve tretjini za sodelovali pri glasovanju oziroma v anketi o kaksni politični zadevi, polovica za pisanje elektronskih pisem medijem (49%) in podpisovanje peticij ali podpornih pisem (46%), tretjina pa za vključevanje v razpravo o kaksni politični zadevi (35%) in pisanje elektronskih pisem politikom ali drzavnim institucijam (31%).
• V politični namene uporablja internet tri četrtine (76%) respondentov zaradi preprostejsega seznanjanja z mnenji drugih, dve tretjini zaradi preprostejse predstavitve svojih mnenj (65%), iskanja ljudi s podobnimi interesi (65%) in zaradi vključevanj v poznavalske razprave (62%), tretjina za pridobivanje povratnih informacij od javnih institucij in četrtina za boljse stike s politiki.
• Po mnenju polovice (54%) respondentov je internet pri političnem delovanju najbolj učinkovit za organiziranje skupine somisljenikov, nekoliko manj (44%) za zbiranje podpisov za peticijo, izvajanju dobrodelnih akcij (41%) in organiziranju mnozičnih protestov (36%), najmanj (30%) pa za agitiranje za politične cilje.
• Tri četrtine anketirancev je mnenja, da bi volitve prek računalnikov prisilile politike, da z volilci vzpostavijo več stikov prek interneta (73%), da pa zaradi interneta navadni drzavljani ne bi imeli večjega vpliva na sprejemanje političnih odločitev (71%). Dve tretjini jih meni, da slovenske politične institucije slabo izkorisčajo moznosti, ki jih ponuja internet za vzpostavljanje stikov z drzavljani (66%), da se bomo volitev v prihodnje zagotovo udelezevali kar prek računalnikov (63%), da slovenski politiki ne posvečajo dovolj pozornosti mnenjem in vprasanjem drzavljanov, ki jih prejmejo prek interneta (62%) in da bi se z uvedbo volitev v računalniski obliki dvignila volilna udelezba (60%), polovica da internet omogoča dostop do kvalitetnejsih in za drzavljane bolj relevantnih informacij o političnih zadevah (50%), da so razprave o političnih zadevah, v katere se prek interneta vključujejo drzavljani koristne (50%), da bi se s sodelovanjem drzavljanov v razpravah o političnih zadevah, ki potekajo prek interneta, dvignila raven politične kulture v Sloveniji (48%), da so z vstopanjem slovenskih političnih institucij na internet drzavljani bolje seznanjeni z njihovim delovanjem (46%), le nekoliko manj (40%) jih meni, da vstopanje slovenskih političnih institucij na internet povečuje pristnost stikov, ki jih imajo z drzavljani, se manj (četrtina) da je v političnih razpravah, ki se odvijajo na internetu, tezko dobro argumentirati svoja stalisča (24%) in da navezovanje stikov s predstavniki političnih institucij prek interneta med drzavljani povečuje zanimanje za politiko (22%), le dobra desetina pa jih je mnenja da bo zaradi interneta je slovenski politični prostor bolj raznolik in da bi zaradi volitev v računalniski obliki bi druzine, soseske ali skupnosti izgubile skupen dogodek.
• Najpomembnejsi mediji pri oblikovanju političnih stalisč so za dve tretjini respondentov TV in dnevni časopisi, sledita internet in radio, ki imata vpliv na polovico anketirancev, najmanjsi (39%) vpliv pa imajo revije.
• Velika večina anketirancev (86%) bi če danes obstajala moznost volitev preko interneta, glasovala na ta način. Tri četrtine anketirancev se volitev skoraj vedno udelezi, dve tretjini pa bi jih če bi bilo mogoče glasovati preko interneta, bolj verjetno sodelovalo na volitvah, polovica pa meni, da pri volitvah preko interneta obstaja velika nevarnost ponarejanja glasov, le nekaj manj (41%) pa jih skrbi tajnost njihovih volilnih odločitev pri volitvah preko interneta.
• Če bi bil referendum jutri bi se velika večina (90%) respondentov izrekla proti uvedbi verouka v sole in proti ukinitvi pravice do splava, le nekoliko manj (82%) za vstop Slovenije v Evropsko skupnost (leta 1998 75%), tri četrtine bi jih glasovalo naj se prepreči vrnitev gozdov Cerkvi, majhno večino pa bi dobili referendumi za zaprtje prostocarinskih prodajaln, za večinski volilni sistem in za to da se samskim zenskam omogoča oploditev z biomedicinsko pomočjo, zavrnjeni pa bi bila referenduma o posvojitvi in vzgoji otrok homoseksualnih parov (58%) in vstop Slovenije v NATO (52%).
• Če bi bile volitve jutri bi respondentje največ glasov namenili LDS (23%, leta 1998 18%), sledijo ZLSD (18%, 1998 le 8%), SDS (11%), Nsi (6%) in SNS (4%), ostale ne bi presegle volilnega praga, 6% bi jih volilo druge stranke, 14% se jih ne more odločit, desetina pa se volitev ne bi udelezila.
• Med politiki je največ respondentov pozitivno ocenilo Janeza Drnovska in Pavleta Gantarje (32%), sledijo Borut Pahor (30%), Lojze Peterle (29%) in Anton Rop, Igor Bavčar (28%). Najmanj anketirancev je negativno ocenilo Antona Ropa (17%), sledita Lojze Peterle (19%) in Igor Bavčar (21%). Nasprotno pa so bili najbolj negativno označeni Janez Jansa, Andrej Bajuk (32%) in Zmago Jelinčič, sledijo Pavle Gantar (31%) in Franci But, Janko Kusar (27%), ki ju anketiranci tudi najmanj poznajo (31-32%). Leta 1998 je največ (41%) respondentov pozitivno ocenilo Milana Kučana (2001 le 27%), medtem ko sta bila največkrat negativno ocenjena Lojze Peterle (62%) in Janez Jansa (52%).
• Skoraj vsi anketiranci (90% in več) se strinjajo, da bi slovenska drzava morala zagotoviti prost in brezplačen dostop do interneta celotni solajoči se generaciji, omogočiti drzavljanom, da vse upravne in uradne storitve (izpiski, dovoljenja, registracije, napovedi) opravijo od doma preko računalnika vzpodbuditi elektronsko poslovanje slovenskih podjetij in zagotoviti čim cenejse telekomunikacije. Za tri četrtine je pomembno dokončanje izgradnje avtocest, povečanje stevila stipendij za nadarjene, zagotoviti celotni solajoči se generaciji lasten osebni računalnik, izboljsati zdravstveno varstvo, za dve tretjini zagotoviti vsem gospodinjstvom dostop do interneta in povečati otroske doklade, polovici pa povečati pomoč brezposelnim, urediti poslovanje z nepremičninami in postati članica EU, precej manj (petini) pa vzpodbuditi vrhunske dosezke nasih nogometasev oziroma smučarjev in postati članica NATO.
  

Iskanje po www.ris.org | English version | RIS | RIS 99
Ponudniki dostopa | Oglasevanje na Internetu | On-line trgovine in storitve