|
Računalnistvo
Na
vprasanja o računalniski tehnologiji in njeni uporabi je odgovarjalo
900 respondentov.
- Med operacijskimi
sistemi velika večina (93%) respondentov uporablja sisteme Windows,
med katerimi izstopajo Windows 98 s 40%, Windows 2000 z 29% in Windows
ME s 13% delezem vseh anketirancev. Ostali operacijski sistemi se
uporabljajo zelo malo, se največ Linux (4%).
- Slaba tretjina
anketirancev ima procesor Pentium III, sledita Caleron in Pentium
II s petinskim delezem ter AMD s 14% anketirancev. Skoraj vsi respondenti
(92%) imajo na svojih računalnikih zaslon običajne velikosti, malo
(5%) jih uporablja zaslon velikosti prenosnih računalnikov, se manj
(3%) pa jih uporablja zaslon LCD velikosti. Pri tem ima polovica (47%)
na zaslonu nastavljeno ločljivost 1024x768 pik, petina 800x600 pik,
ostala četrtina pa ima nastavljeno boljso ločljivost.
- Med pregledovalniki,
ki jih respondentje najpogosteje uporabljajo, močno izstopa Microsoft
Internet Explorer s 86% delezem, sledi mu Netscape z desetino uporabnikov
med sodelujočimi, medtem, ko je delez ostalih pregledovalnikov zanemarljiv.
- Največkrat uporabljen
program, včasih potreben za delovanje interneta, je Adobe Acrobat
Reader - redko, včasih ali redno ga uporablja kar 90% vseh anketirancev.
Tri četrtine jih uporablja Real Player (video/audio) in programe za
poslusanje MP3, dve tretjini ShockWave (Macromedia), polovica programe
za izmenjavo glasbenih datotek, se nekaj manj pa IRC in ICQ. Programa
MS Active Channels in Point Cat pa uporablja manj kot desetina respondentov.
Najbolj je med anketiranci nepoznan program Point Cast - dve tretjini
zanj se ni slisala, sledi mu MS Active Channels s tretjinskim in ICQ
s četrtinskim delezem anketirancev, ki ga ne poznajo.
- Glavni program
za pregledovanje elektronske poste je pri treh četrtinah (73%) sodelujočih
Outlook, izstopa Outlook Express s 45% respondentov, ostali uporabljajo
Outlook 1998 oziroma 2000. Med ostalimi programi se največ uporablja
Netscape Messenger (6%), enak delez anketirancev uporablja elektronsko
posto na WWW, 8% pa druge programe. Velika večina (85%) ve, da lahko
v programu, ki ga uporablja za branje e-poste, klikne na WWW povezavo
ali URL naslov in to tudi uporablja.
Za dostop do interneta tretjina (30%) kot povezavo uporablja navadni
klicni modem, četrtina najeto linijo oziroma fiksen dostop preko lokalnega
omrezja (podjetje) in ISDN, sestina (16%) pa kabelski dostop.
- Med respondenti
ima polovica računalnike stare manj kot leto, od tega je četrtina
starih med 6 meseci in enim letom, druga četrtina pa je mlajsih od
6 mesecev. Med starejsimi prevladujejo stari med 1-2 leti, 16% pa
je starejsih od treh let.
- Skoraj vsi (98%)
respondenti imajo doma osebni računalnik, od tega je za več kot polovico
(58%) to glavni dostop do interneta. Za znamke njihovih računalnikov
je značilna izredna pestrost, se največji delez (6-8%) imajo med anketiranci
znamke PCX, Comtron in Jerovsek Computers, kar polovica pa ima računalnike
"drugih" znamk. Z dobavitelji računalniske opreme ni zadovoljna
(le) desetina respondentov, tretjina pa je z njimi zelo zadovoljna.
- Operacijski
sistemi so pri dveh tretjinah respondentov licenčni, pri četrtini
piratski, ostali pa imajo brezplačen (shareware) operacijski sistem.
Od ostale programske opreme dve tretjini anketirancev uporablja delno
licenčno delno piratsko opremo, četrtina uporablja le licenčno, desetina
pa le piratsko programsko opremo. Brezplačno (shareware) programsko
opremo velika večina (82%) uporablja delno - v kombinaciji z licenčno
in piratsko. Operacijski sistem za dostop do interneta je pri skoraj
vseh (92%) respondentih licenčen, 5% ima brezplačnega, 3% pa piratskega.
- Za nakup novega/dodatnega
računalnika se zanima več kot polovica (57%) vseh anketirancev, dobra
četrtina ga ima namen kupiti v naslednjih sestih mesecih, ostali pa
kasneje.
- Od ostalih računalniskih
naprav tretjina uporablja prenosni računalnik, četrtina osebni organizator,
15% dlančni računalnik, desetina prenosne naprave za igranje igric
(Gameboy), po 6% pa hisno napravo za igranje igric (Playtation, Nintendo)
in igralno konzolo.
|
|
