|
Uporaba
interneta
Na
vprasanja je odgovarjalo 450 respondentov.
- Od storitev
na internetu velika večina respondentov (90%) redno uporablja elektronsko
posto in Worl-Wide-Web (www), četrtina prenasa podatke s FTP-jem,
petina posilja sporočila SMS na GSM telefone po www-ju, desetina elektronske
konference (mailing liste) in USENET konference in forume, zelo malo
(1%) pa internet telefoniranje.
- Če bi tehnologija
omogočala, bi kar 90% respondentov urejalo upravni-administrativne
zadeve z institucijami prek interneta, polovica bi poslusala radio
in gledalo TV prek interneta. Tri četrtine anketirancev pogresa dostop
do interneta na javnih mestih, 60% večji dostop do interneta v javnih
knjiznicah in slaba polovica (44%) večje stevilo Cybercafejev.
- Kot največje
ovire pri razvoju interneta respondenti, ki uporabljajo internet od
doma, omenjajo previsoke tekoče stroske uporabe (49%), prepočasnost
dostopa do interneta od doma (46%), dobra tretjina anketirancev navaja
predrago dovolj zmogljivo opremo, četrtini predstavlja glavno oviro
pomanjkanje časa, petini pa to da je premalo uporabnih snovi v slovensčini,
intenzivnejsa uporaba interneta predstavlja oviro desetini respondentov,
malo (6%) pa oviranje drugih članov gospodinjstva. Anketiranci, ki
uporabljajo dostop iz sluzbe oziroma sole se manj pritozujejo nad
visokimi stroski uporabe (34%) in počasnostjo interneta (27%), desetina
se jih pritozuje nad omejitvami uporabe interneta na delovnem mestu/soli.
- Glede na namen
pogosto oziroma redno uporablja internet tri četrtine respondentov
za dopisovanje s prijatelji in znanci, dve tretjini za branje dnevnih
novic, polovica za surfanje kar tako, dobra tretjina (37%) za lokalne
informacije, informacije o prireditvah in downloadanje glasbe z interneta,
četrtina za informacije o kino sporedih, petina za nakupovanje, naročanje,
rezervacije preko interneta (17%), informacije o tv sporedih, sestina
za borzne informacije (16%), iskanje zaposlitve (15%), malo (7%) pa
za igre prek interneta, se manj (4%) za igre na srečo, najmanj (2%)
pa za sluzenje denarja s surfanjem.
- Skoraj vsi respondenti
(97%) imajo svoj elektronski naslov, največ (28%) jih ima dva e-mail
naslova, le nekoliko manj (22%) tri naslove, sestina ima po enega
oziroma stiri, desetina pa pet oziroma sest in več. Med respondenti
jih ima največ (17%) dostop do svojega e-naslova v podjetju, med ponudniki
elektronskih naslovov pa sta na prvem mestu SIOL in Hotmail.com (15%),
sledijo e-mail.si (12%), Yahoo.com (10%) in ARNES (9%), uni-lj.si
in Amis.net (3%), Kiss, gov.si in Altavista. com (1%), desetina pa
druge elektronske naslove.
- Surfanju po
ameriskih streznikih nameni sestina respondentov od 20 do 30 odstotkov
celotnega časa, ki ga porabijo na www-ju, malo manj (13%) do deset
odstotkov celotnega časa, v ostalih kategorijah je manj kot 10% respondentov.
Za surfanje po tujih streznikih dve tretjini anketirancev porabi več
kot polovico celotnega časa, ki ga porabijo na www-ju, največ (tretjina)
med 70 in 90% celotnega časa. Ravno nasprotno je s surfanjem po domačih
streznikih, dve tretjini anketirancev porabi manj kot polovico svojega
časa za tovrstno surfanje.
- Dnevno prezivi
za svojim računalnikom priključenih na internetu tretjina anketirancev
uro in manj, četrtina od 1 do 2 uri oziroma od 2 do 4 ure, petina
od 4 do 8 ur in le nekoliko manj (13%) več kot 8 ur. Tedensko prezivi
za svojim računalnikom priključenih na internetu tri četrtine respondentov
več kot 4 ure, od tega desetina med 20 in 30 urami.
- Domačo stran
(homepage) je oblikovala ze več kot polovica (57%) respondentov (leta
1998 56%). Lastno spletno predstavitev velika večina (85%) anketirancev
v tehničnem smislu ureja sama, skoraj vsi (96%) tudi določajo vsebino
spletne predstavitve. Tretjina jo ureja enkrat na mesec in manj, četrtina
nekajkrat na mesec, 14% nekajkrat na teden (vsak dan), desetina jo
ureja enkrat na leto, petina pa jo je uredila le na začetku.
- Spletno predstavitev
je dve tretjini anketirancev naredilo, da bi ljudem predstavili svoje
delo, polovica, da bi ljudem posredovala ideje in da bi pomagala njenim
obiskovalcem, le nekoliko manj (40%), da bi ljudje vzpostavil stik
z njim, petina da bi si ljudje o njem oblikovala dobro mnenje, najmanj
(13%) pa, da bi ljudem predstavil svoje osebno zivljenje.
- Velika večina
ima s svoje predstavitve direkten link (povezavo) do drugih spletnih
strani, skoraj vsi (93%) so pri tem imeli jasen namen. Tako je tri
četrtine respondentov vzpostavilo povezavo z linki, ki se jim zdijo
zanimivi, ki so vsebinsko povezane z njihovo stranjo in za katere
meni, da so zanimive za obiskovalce njegove spletne predstavitve,
polovica s stranmi katerih ideje podpira, tretjina na strani ljudi,
ki jih osebno pozna, 13% pa je povezavo na druge spletne strani vzpostavil,
da bi nekaj zasluzil, četrtina je preden je naredila povezavo na drugo
spletno predstavitev, vprasala njenega lastnika za dovoljenje.Odzive
na svojo predstavitev občasno prejema polovica respondentov, četrtina
pogosto, dobra desetina nikoli oziroma le jih je le na začetku.
- Od anketirancev,
ki svoje spletne predstavitve se nimajo, jih dve tretjini tudi noče
imeti. Kot največjo oviro pri tem skoraj polovica (45%) navaja pomanjkanje
časa, le malo manj (40%) se jih noče javno izpostaviti, četrtina meni,
da nima kaj predstaviti, petina pa da nima dobrih oblikovalskih sposobnosti
oziroma da ne bi nihče gledal njihovih spletnih predstavitev, najmanj
(14%) pa jih je mnenja da nima tehničnih sredstev.
- O vsebini kaksne
spletne predstavitve odloča slaba polovica (41%) respondentov, pri
tem jih tri četrtine v tehničnem smislu tudi samih ureja to spletno
predstavitev, od tega polovica le delno, polovica pa v pretezni meri
(celoti).
- Svojo spletno
prestavitev ima četrtina manj kot eno leto, druga četrtina manj kot
dve leti, sestina tri leta oziroma pet let, manj (8%) stiri leta,
5% pa jih ima manj kot let oziroma sest let.
|
|
