|
Zasebnost
RIS 2001
Na sklop vprasanj o zasebnosti je odgovarjalo 400 respondentov.
- Najbolj pereče
vprasanje pri uporabi interneta je za sestino (16%) respondentov varnost
transakcij (enako kot leta 1998), le malo manj (14%) anketirancev
motijo komercialna sporočila (spam), 13% skrbi zasebnost podatkov,
12% plačevanje preko interneta (1998 le 7%), 11% počasnost interneta
(leta 1998 kar 45%), 9% avtorske pravice in prezasičenost z informacijami,
7% ilegalna vsebina in pornografija (1998 le 3%) in najmanj (5%) navigacija.
- Elektronski
kolački se lahko samodejno namestijo pri skoraj polovici (44%) respondentov,
četrtina ima tako nastavljen spletni pregledovalnik tako, da se sproti
odloča, ali naj se namestijo ali ne (leta 1998 30%), 14% pregledovalnik
avtomatično prepreči namestitev, skoraj petina (18%) pa cookijev ne
pozna.
- Skoraj vsi (90%)
respondenti so mnenja, da se sme naslov elektronske poste, ki je javno
objavljen na spletni strani na internetu vključiti v javni imenik
elektronskih naslovov, več kot polovica (57%) jih meni, da bi pri
tem potrebovali privolitev imetnika, desetina pa da bi ga morali na
zahtevo imetnika umaknit, desetina jih je proti vključitvi v javni
imenik elektronskih naslovov. Svoj elektronski naslov bi vključila
slaba polovica anketirancev (43%), enak odstotek je proti vključitvi,
sestina pa ne ve. Skoraj polovica anketiranih (42%) ne ve če je njihov
e-naslov vključen v kaksen imenik, 28% jih ve da se njihov naslov
nahaja v imeniku, enak odstotek tudi ve , da njihovega naslova v imenikih
ni.
- Svojih osebnih
podatkov dobra tretjina anketirancev (36%, leta 1998 26%) ne bi oddala
pod nobenim pogojem, petina bi jih oddala v zameno za nekaj nedostopnega,
sestina za potrebe obvesčanja o produktu (leta 1998 kar 39%), 14%
v zameno za nek program (leta 1998 31%), 12% v zameno za popust pri
nakupu, desetina v zameno za denarno nagrado, 5% pa v drugih primerih.
- Dve tretjini
anketirancev je pripravljenih dati svoje osebne podatke za izdelavo
vzorcev za uradne ankete Statističnega urada republike Slovenije,
le nekoliko manj (60%) za izdelavo vzorcev za akademske ankete univerz
in raziskovalnih institutov, precej manj (sestina) pa za izdelavo
vzorcev za marketinske ankete in najmanj (8%) za za direktno posto
s komercialno ponudbo. Tri četrtine respondentov je pripravljenih
dati pisno soglasje, da se omenjeni podatki (ime, priimek, naslov)
lahko uporabijo za izdelavo vzorcev za potrebe Statističnega urada
republike Slovenije.
- Respondenti
se zelo strinjajo, da so potrebni zakoni o zasebnosti na internetu,
saj je bilo povprečje njihovih odgovorov 4,27 na petstopenjski lestvici,
tudi anonimnost je za njih zelo pomembna (3,94), večina se jih tudi
strinja z izjavo (3,34), da ne bi posiljali zaupnih podatkov preko
interneta, ne strinjajo pa se z izjavo, da se jim velikokrat dozdeva,
da nekaterih elektronskih sporočil ne dobim (2,02).
- Respondenti
so precej zadrzani pri dajanju podatkov, se najlazje bi dali podatke
o vrsti, tipu njihovih računalnikov in sicer 3,86 na devet stopenjski
lestvici, sledijo podatki, seznami datotek na njihovih trdih diskih
(3,64), podatki o www straneh, ki so jih prej obiskali (3,24) in podatki
o geografski lokaciji (3,20), tezje bi dali e-mail naslov (2,68),
najtezje pa podatke o vrsti pregledovalnika, ki ga uporabljajo (2,21),
podatke o stevilu obiskov na določeni strani (2,11) in internetni
naslov njihovih računalnikov.
- Skoraj vsi (93%)
anketiranci menijo, da je mogoče elektronsko posto prestrezati, dve
tretjini jih meni, da je to mozno vedno, tretjina pa da le včasih,
6% jih ne ve in le 1% jih meni, da to ni mogoče.
- Demokratična
drzava naj po mnenju anketirancev (4,63 na petstopenjski lestvici)
čim manj posega v zasebnost svojih drzavljanov, parlament pa naj po
njihovem mnenju (4,34) sprejme zakonodajo za zasčito zasebnosti posameznikov
na internetu, večina bi kljub visji ceni sla rajsi h takemu ponudniku
dostopa do interneta, ki bi mi zagotavljal popolno anonimnost, kot
pa h takemu, ki mi anonimnosti ne bi mogel zagotoviti (3,95), ne zdi
se jim prav, da lahko vsakdo spremlja njihovo surfanje po internetu
(2,16), zelo pa so proti (1,49), če ponudnik WWW vsebine med obiski
strani odčita podatke o njih in njihovih računalnikih, ne da bi me
zanje vprasal.
- Večkrat svoje
računalnike z varnostnimi programi, ki jih najdejo na Microsoftovih
straneh, nadgrajuje polovica respondentov, četrtina nikoli, desetina
za to se ni slisala, 8% pa je to storila le enkrat. 5% pa ne uporablja
Microsoftovih programov. Svoja gesla za dostop do interneta tretjina
menja nekajkrat na leto, četrtina jih ne spreminja, petina pa enkrat
na mesec ali pogosteje in enkrat na leto ali redkeje.
- Skoraj polovica
respondentov (45%) je prepričanih, da se nihče ni vdrl v njihove uporabniske
račun za dostop do interneta ali elektronske poste, enak odstotek
pa jih je mnenja, da je to mogoče, vendar tega niso opazili, desetina
jih je ze imela tak vdor, od tega 3% v to niso prepričani.
- Večina anketirancev
(82%) ima v računalniku, ki ga najpogosteje uporabljate za dostop
do interneta, namesčen kaksen program za odkrivanje virusov.
|
|
