RIS poročila

Naslov E-bančništvo (uporabniki interneta) 2004/2005
Leto 2005
Povzetek

Reprezentativna telefonska anketa v decembru 2004 (n=3,337) in v začetku januarja 2005 kaže, da je uporaba e-bančništva v Sloveniji še vedno relativno skromna; uporablja ga le okoli petina aktivnih uporabnikov interneta. Zaradi rasti števila uporabnikov interneta absolutno število uporabnikov e-bančništva sicer narašča, v grobem za 20,000-25,000 letno, in je v letu 2004 doseglo 160,000 uporabnikov. Glavne ugotovitve:

  • Sociodemografska struktura uporabnikov e-bančništva odstopa od strukture uporabnikov interneta le izjemoma pri nekaj spremenljivkah, sicer pa ne kaže odstopanj niti glede računalniške orientiranosti.
  • V uporabo e-bančništva vstopajo specifični uporabniki interneta, npr. šele po določenem času uporabe interneta.
  • V pogledu deležev glavne banke je videti, da pa pridobivajo manjše, tuje »avstrijske« banke (Volksbank – Ljudska banka, Reiffeisen Krekova banka, Kaerntner Sparkasse AG, Hypo Alpe Adria banka, Bank Austria Creditanstalt), ki so pritegnile izjemno lojalen in v skoraj vseh pogledih izjemno specifičen segment uporabnikov.
  • V zadnjih 12 mesecih je vse več uporabnikov e-bančništva zamenjalo e-banko, desetina jih je začela uporabljati e-bančništvo pri dodatni banki. Več kot desetina uporabnikov pa je v zadnjih 12 mesecih tudi prenehala z uporabo e-bančništva, kar vse kaže na znatne fluktuacije.
  • Dejavniki, ki zavirajo vstop v e-bančništvo, so predvsem varnost in siceršnji nizki interes. Nadvse presenečajo predstave o visokih stroških, zapletenosti in zamudnosti e-bančništva. Cenovna privlačnost kot potencialna prednost e-bančništva je ocenjena izredno specifično; neuporabniki e-bančništva (vendar uporabniki interneta) je očitno ne cenijo ali pa ne zaznavajo kot prednost.
  • Trend zmanjševanja absolutnega števila oseb - uporabnikov interneta, ki razmišljajo o uporabi e-bančništva, se je po nekaj letih ustavil in spremenil v naraščanje. Konec leta 2004 namreč izraža namero, da v 6 mesecih vstopi v e-bančništvo okoli 100,000 uporabnikov interneta. Poleg tega pa o uporabi e-bančništva razmišlja še 170,000 oseb, kar je največ doslej.
  • Splošno zadovoljstvo z e-bančništvom se je ustalilo na zmanjšani vrednosti iz junija 2004. Po drugi strani pa se načelna lojalnost glavni banki s tem ni bistveno zmanjšala, čeprav podatki o menjavi glavne banke govorijo drugače.
  • V pogledu načina prijave v e-bančništvo se nakazuje stabilen delež rabe certifikata ter naraščanje deleža naprav za generiranje slučajnega gesla ("žeton").
  • Med uporabniki e-bančništva je že več kot polovica potrebovala pomoč zaposlenih v banki, razmeroma velik delež (66%) uporabnikov e-bančništva je že slišal za primere, ko so imeli uporabniki težave z e-bančništvom, skoraj tretjina pa poroča o napakah e-bančništva pri njihovem osebnem e-bančništvu. Zaupanje v bančne transakcije zato ni posebej visoko, med bankami pa so znatne razlike.
  • Med stališči uporabnikov e-bančništva izstopa predvsem previdnost pri on-line posredovanju kreditne kartice, za določene segmente pa tudi pomembnost domače slovenske banke in pomembnost dostopa s kateregakoli računalnika.
  • Presenetljivo veliko uporabnikov e-bančništva še vedno fizično obiskuje banko vsaj enkrat mesečno.
  • Pri analizi plačevanja majhnih zneskov na internetu uporabniki e-bančništva dajejo visoko prednost e-bančništvu (pred npr. kreditno kartico), ostali uporabniki interneta pa plačilu po povzetju.
  • V posebnem poročilu raziskave RIS 2004 - mobilna telefonija je podrobno analizirano tudi m-bančništvo. Izkaže se, da namere za uporabo m-bančništva presegajo potencial e-bančništva.

KAZALO 

Podrobnosti

Print
Tema: E-bančništvo (uporabniki interneta) 2004/2005

Pozdravljeni! KER PIŠEM DIPLOMSKO NALOGO IZ ELEKTRONSKEGA BANČNIŠTVA VAS PROSIM ZA POMOČ. POTREBUJEM RAZISKAVO UPORABE E - BANČNIŠTVA V SLOVENIJI. HVALA

ALI OBSTAJA KAKŠNA NOVEJŠA RAZISKAVA?

Spoštovani Tomaž!

Na internetu velja pisanje z velikimi tiskanimi črkami za nevljudno. Pisanje v forumih z velikimi tiskanimi črkami pomeni enako kot da bi vpil.

RISovo raziskavo o e-bančništvu boš našel na:

http://www.ris.org/index.php?fl=2&la

Nekaj malega pa boš našel tudi v

http://www.ris.org/index.php?fl=2&la

Sicer pa predlagam, da pogledaš rubriko E-bančništvo.

Lepo pozdravljeni! Imam temo diplomske naloge varnost elektronskega poslovanja na primeru NLB in SKB.Rabim predvsem statistične prikaze na to temo, vse kar se na to temo nanaša bom vesela. Prosim za pomoč.LP

Dostop do RIS poročila

Prenesite PDF