Iz analize zbranih podatkov o izvajalcih in ponudbi programov e-izobraževanja je razvidno, da je ta relativno skromna po svojem obsegu (le 1,86 % vseh programov in 6,8% vseh izvajalcev predstavljenih v Pregledu). Med programi e-izobraževanja prevladujejo tržno naravnani programi t.j. programi po katerih je največje povpraševanje t.j. na področju tujih jezikov in računalništva. Isto velja za izobraževalne programe, predstavljene v Pregledu, ki se izvajajo v obliki tradicionalnega izobraževanja.

Na skromno ponudbo programov e-izobraževanja je že leta 2001 opozorila evalvacija e-izobraževanja v Sloveniji, ki jo je izpeljal Steinbeis Transfer Centre iz Nemčije. Kljub odlični oceni znanja na področju ITkT aplikacij za izobraževanje in usposabljanje na področju južne in vzhodne Evrope, je bilo število programov eizobraževanja relativno majhno. Eden od poglavitnih razlogov za zaostajanje razvoja na tem področju je nesistematičen razvoj e-izobraževanja, ki ga država ne podpira z ustrezno nacionalno politiko, ki bi določala jasne prioritete in strategije in ki bi se odražala tudi v sistematičnem financiranju razvoja tega področja. Nekaj spodbude za razvoj e-izobraževanja so prinesli Evropski strukturni skladi z načrtovanim razvojem programov e-izobraževanja in e-vsebin. Predvidevamo, da se bo povečala predvsem ponudba e-vsebin, saj je to načrtovano v okviru razpisanih Centrov vseživljenjskega učenja in razpisa na področju e-vsebin. Vendar pa ostaja pomislek, da je poudarek na nesistematičnem razvoju e-vsebin brez nekega širšega konteksta. E-vsebina je eden od nujnih elementov v e-izobraževanju, ni pa edini. Evsebine, ki so na voljo na spletu, so lahko le neke vrste e-knjižnica, če nista na voljo tudi ustrezna pedagoška in administrativno-tehnična podpora.

E-izobraževanje ima vrsto prednosti v primerjavi s tradicionalnimi oblikami izobraževanja, zahteva pa usposobljene kadre za njegov razvoj in izvajanje, dostop do interneta, osnovno računalniško pismenost, večjo disciplino in motiviranost udeležencev za izobraževanje. Tudi v Sloveniji, tako kot v svetu, predsodki o eizobraževanju počasi izginjajo. Pričakuje se še nadaljnje širjenje e-izobraževanja s pričakovano pocenitvijo računalniške opreme, z večjim dostopom prebivalstva do interneta, z večjo razpoložljivostjo širokopasovne telekomunikacijske infrastrukture ter z vpeljevanjem brezžičnih tehnologij.