RIS poročila
Projekt RIS je napravil raziskavo o najbolj obiskanih spletnih straneh v Sloveniji. Gre za raziskavo, ki za razliko od ostalih raziskav o obiskanosti spletnih strani vključuje tudi tuja spletna mesta. Poročilo temelji na telefonski raziskavi (n=609), izvedeni decembra 2009. Gre za nadaljevanje standardizirane ankete projekta RIS o spletni obiskanosti, ki poteka že od leta 1998.
Poročilo temelji na telefonski raziskavi (n=609) decembra 2009. Gre za nadaljevanje standardizirane ankete projekta RIS o spletni obiskanosti (1998-2010). Ugotovitve:
-
Mesečni PC uporabniki interneta so ocenjevali obisk 22 spletnih strani, od tega jih ima 16 več kot 30% mesečni doseg.
-
Na prvem mestu je iskalnik Google (85%), sledijo 24ur.com (66%), Najdi.si (62%), YouTube (58%) in Gmail (54%), nato pa Microsoft (združeno MSN, Microsoft in Hotmail - 47%), Wikipedia (46%), Siol.net (45%), Facebook (44%), RTVSLO (42%), Bolha.com (41%), Zurnal24 (36%), TIS (35%) in Avto.net (33%). Ostale strani so pod 30%, na čelu s Hotmail.com (26%).
-
Največji relativno rast v obdobju dveh let (2007-2009) beležijo multimedijska mesta - 24ur.com (rast za 13%), RTVSLO (23%) in predvsem YouTube (57%) - pa tudi Siol (21%) in Wikipedia (43%).
-
Pri družbenih omrežjih izstopa Facebook (44%), medtem ko MySpace (8%) hitro izgublja; presenetljivo skromno obiskanost ima Twitter (5%).
-
Po skoraj 15 letih spremljanja spletne obiskanosti se globalna spletna mesta, ki so v prvih letih interneta v Sloveniji že prevladovala (npr. Yahoo, Altavista), vračajo v nekoliko drugačni obliki in (deloma) v poslovenjenih različicah. Med 10 najbolj obiskanimi stranmi imamo namreč zdaj že več kot polovico globalnih mest. Spisek najbolj obiskanih strani v Sloveniji je tako vse bolj podobnem globalnem spisku mesečnega dosega oziroma obiskanosti Global Web Parent Companies kot ga je za Januar 2010 izmeril NielsenNetratings (http://en-us.nielsen.com):
Tema: Spletna obiskanost 2010 | ||
---|---|---|
Avtor: Gost | Datum: 14.10.2010 16:24 | Odgovori | Citiraj | |
Spoštovani, malo mešate spletne strani, skupnosti, iskalnike. NIkakor niso to relevantni podatki saj primerjate lokalna spletna mesta z globalnimi, ki so po vrhu vsega še čisto drugačne po namembnosti. Glede na to da naj bi bili podatki pri vas kredibilni v stroki je tale raziskava popolnoma nekredibilna. |
||
Avtor: Gost | Datum: 30.10.2010 15:07 | Odgovori | Citiraj | |
Se strinjam s predhodnikom. Sicer pa potrebujemo bolj podatke o slovenskih straneh, če pustimo globalne enkrat ob strani. Nikakor pa številka 609 anketirancev ne more kazati neke reprezentativnosti, sploh v danajšnjih časih ko so obiski teh strani redno statistično beleženi in lahko pokažejo podatke do obiskovalca natančno. |
||
Avtor: GOST | Datum: 04.12.2010 19:16 | Odgovori | Citiraj | |
"Spoštovani, malo mešate spletne strani, skupnosti, iskalnike. NIkakor niso to relevantni podatki saj primerjate lokalna spletna mesta z globalnimi, ki so po vrhu vsega še čisto drugačne po namembnosti. Glede na to da naj bi bili podatki pri vas kredibilni v stroki je tale raziskava popolnoma nekredibilna." Ne razumem najbolje vašega komentarja. V čem naj bi izbrana metodotogija in način anketiranja favorizirala tuja ali domača spletna mesta? RIS uporablja optimizirane merske inšturumente, ki so bili testirani v večih študijah v preteklosti in so se do sedaj vedno izkazali za veljavne in učinkovite. Bistvo merjenja je, da je veljavno in zanesljivo, kar omogoča tudi primerjavo obiskanosti za posamezna spletna mesta. Kaj je vzrok različne obiskanosti (op. namembnost) je drugo vprašanje. "Se strinjam s predhodnikom. Sicer pa potrebujemo bolj podatke o slovenskih straneh, če pustimo globalne enkrat ob strani. Nikakor pa številka 609 anketirancev ne more kazati neke reprezentativnosti, sploh v danajšnjih časih ko so obiski teh strani redno statistično beleženi in lahko pokažejo podatke do obiskovalca natančno." Velikost vzorca nima neposredne povezave z njegovo reprezentativnostjo - kvečemu z natančnostjo ocene. Če primerjate večino CATI anket v slov. prostoru, boste opazili, da številne med njimi uporabljajo vzorce manjše od 600 enot. Hkrati, spletno/strojno merjenje obiskanosti ni primerljivo z anketnim merjenjem obiskanosti spletnih strani (razlike so v poročilu jasno predstavljene in bralec je opozorjen na morebitna odstopanja in pazljiivost pri interpretacijah podatkov). Kaj vam strojno merjenje pove o socio-ekonomskem položaju obiskovalcev? Najbrž ne veliko, zato so v tem pogledu anketni podatki, še posebej, če so kombinirani z drugimi oblikami merjenja obiskanosti v veliki prednosti (npr. MOSS). |
||
Dostop do RIS poročila