RIS poročila

Naslov E-nakupovanje končnih potrošnikov RIS 2004/2
Avtor Vehovar Vasja; Šijanec Maša
Leto 2005
Povzetek

Telefonska anketa RIS v decembru 2004 (n=2,364) je pokazala, da je konec leta 2004 med 750,000 uporabniki interneta okoli petina e-nakupovalcev. Glavne ugotovitve:

  • Skromen relativni delež glede na razvitost interneta stagnira že več let, zaradi širitve interneta se kaže zgolj stalna absolutna rast za cca 20,000 e-nakupovalcev letno. Dodati pa velja, da vsi ostali kazalci (delež nakupov v Sloveniji, pogostost, vrednost nakupov, namere, posredni vpliv) kažejo na visoko rast e-nakupovanja v Sloveniji; lahko bi govorili tudi o določenem preboju.
  • V raziskavi so tokrat podrobno analizirani koncepti e-nakupovanja. Izkaže se, da je med uporabniki interneta še nadaljnjih 15% e-nakupovalcev, ki na dodatno vprašanje odgovorijo, da so dejansko naročili ali plačali izdelek preko interneta. Poleg tega internet posredno vpliva na potrošnjo skupno 40% uporabnikov interneta. Tako ali drugače je torej internet vplival na nakupno obnašanje najmanj 60% uporabnikov interneta. Pri tem so on-line nakupne namere v 6 mesecih izredno visoke (več kot polovica uporabnikov interneta).
  • Med e-nakupovalci še vedno prevladujejo uporabniki interneta z zelo specifičnimi karakteristikami, kar npr. ni značilnost e-bančništva.
  • Vstop in izstop iz segmenta e-nakupovalcev je vsako leto presenetljivo visok.
  • Letni obseg e-potrošnje se je povečal na 10,4 ± 2 MRD končne potrošnje, slednji je podoben deležu ZDA iz leta 1998. Pri tem obseg e-potrošnje v Sloveniji predstavlja že več kot polovico in delež e-nakupovalcev, ki so opravili e-nakup (tudi) v Sloveniji, narašča izjemno hitro, kot tudi letna vrednost e-nakupov. Narašča tudi povprečno število nakupov v Sloveniji. Način plačila še ne kaže večje spremembe. Še naprej izstopa plačilo po povzetju.
  • Največ e-nakupovalcev je pri Neckermannu, ki že presega 10,000 nakupovalcev letno. Med 1,200 uporabniki interneta je imelo 30 e-trgovin vsaj dve navedbi (13 e-trgovin 5 in več), 58 pa eno navedbo.
  • Tokrat so bile posebej podrobno anlizirane klasične in spletne trgovine Mercator, BigBang, Mladinska knjiga, Merkur. Izkaže se, da je povezava med spletnim in klasičnim obiskom nadvse kompleksna.
  • Slovenske spletne trgovine ne zaostajajo bistveno za tujimi, z izjemo ene komponente od skupno sedmih komponent, ki so jih ocenjevali e-nakupovalci, ki nakupujejo doma in v tujini.
  • Zadovoljstvo z nakupom je izjemno visoko, se pa med trgovinami precej razlikuje. Hitro upadajo tudi težave pri e-nakupovanju.
  • Presenetljivo visoko so e-nakupovalci ocenili tudi pomembnost različnih varnostnih elementov na spletni strani.
  • Podrobna analiza ovir in prednosti e-nakupovanja kaže, da e-nakupovalcem in ne e-nakupovalcem največjo oviro predstavlja dejstvo, da se želi proizvod videti, kar pa je razmeroma neinformativna katerogorija, ki zgolj zakriva druge neartikulirane razloge. Razlogi so med segmenti namreč različni.
  • Opravljena je bila natančna analiza cenovne elastičnosti. Izkaže se, da je večina respondentov (10-75) že slišala za cenejše izdelke na internetu. Elastičnost odločitve za e-nakup pa je izrazito odvisna od obsega popusta, cene in ciljne skupine. Večina respondentov bi npr. pri 20% pocenitvi izdelka vrednega 100,000 SIT zagotovo opravila on-line nakup namesto klasičnega.

Kazalo >>

Podrobnosti

Print
Tema: E-nakupovanje končnih potrošnikov RIS 2004/2

Pišem nalogo o tej temi

posedujete kaj novih podatkov o e nakupovnaju...

Ta raziskava je najnovejša in njeni rezultati so bili objavljeni letos. Zato v letošnjem letu ne načrtujemo podobne raziskave.

Pozdravljeni zanime me, če imate podatke o e-nakupovalcih razporejene po starostnih razredih. Zanima me, kakšen odstotek vseh nakupo dosegajo mladi do 26leta starosti.

Za odgovor se vam zahvaljujem.

lp Andrej

Imamo podrobne podatke za sredino 2005 vendar podatke lahko dobijo le naročniki raziskav projetka RIS.

Več o naročilu raziskav >>

pozdravljeni, kje se da dobiti rezultate raziskave v celoti? lp

Ali lahko prosim objavite poročilo (in tudi druga) v nekoliko bolj prijaznem formatu, recimo PDF? Tega dokumenta OpenOffice, ki postaja standard v manjših podjetjih, ne zna odpreti. Nekoliko ironično je, da ravno vi, ki poročate o rabi Interneta v Sloveniji, objavljate dokumente v DOC formatu... Mogoče pa lahko naredite še raziskavo, kakšen delež uporabnikov ima na svojih mašinah MS Office... ;)

Sem zamenjal doc različico s pdf. Sicer pa, kolikor vem, Open office ne bi smel imeti težav z doc datotekami (sploh starejšimi).

Open Office večinoma odpira doc datoteke, vendar je bila ta velika 17MB, verjetno pa tudi ne preveč preprosta, tako da ni šlo... Super, hvala za hitro reakcijo! :)