Naslov Informacijska družba

O informacijski družbi se začne govoriti predvsem s pojavom računalnikov v 70. letih prejšnjega stoletja, intenzivneje pa šele v 80. letih, ko so osebni računalniki začeli vstopati v gospodinjstva in splošno uporabo. Današnje razsežnosti dobi proučevanje informacijske družbe s pojavom interneta in svetovnega spleta v 90. letih. Ena najodmevnejših prvih študij - ki se je sicer bolj nanašala na družbo znanja - je že leta 1962 izdelal Machlup, njene rezultate pa predstavil v knjigi The production and distribution of knowledge in the United States. V zadnjih desetletjih je informacijska družba postala predmet obsežnih družboslovnih razprav, različnih raziskovalnih pristopov, številnih publikacij, ustanavljanja znanstvenih revij (npr. The information society) ter razvoja novih teoretskih konceptov in uveljavljanja njihovih avtorjev, med katerimi so najbolj znana imena: Daniel Bell in Alain Touraine s konceptom postindustrijske družbe, Peter Drucker s pojmom ekonomije znanja, Frank Webster z obravnavo informatičnega kapitalizma in nenazadnje Manuel Castells z morda najbolj znanim pojmom omrežne družbe. Z razmahom internetnih storitev in "nove ekonomije", spetnih skupnosti, Web 2.0 aplikacij, mobilne telefonije in na splošno omrežne organizacije sodobnih družb pa je raziskovanje na tem področju dobilo povsem novo in izjemno široko osnovo za nadaljnji zagon. 

Raziskovanje informacijske družbe se sicer razteza v širokem spektru od psiholoških in uporabniških ("usability") vidikov osebne uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT), organizacijskih ("comunity informatics", "organisational informatics"), preko t.i. internetnih študij, do medijskih študij in raziskav o splošnih posledicah vključevanja novodobnih komunikacijskih tehnologij v sodobne družbe. Slednje so namreč značilno zaznamovane z rabo IKT, ki vpliva na ekonomske, socialne, pravne in druge družboslovne vidike.

V Sloveniji smo se od samega začetka razmeroma hitro odzivali na spremembe in že v začetku 70. letih se je v znanstveno raziskovalnih krogih pojavilo precej računalniških zanesenjakov. Tudi družbeni vidiki informacijske družbe so zgodaj postali predmet zavedanja in proučevanja. Tako je bil že sredi 80. let vzpostavljen študij Družboslovne informatike, ki še danes velja za prvi tovrstni študij na svetu, v okviru katerega se izvaja tudi predmet Teorije informacijske družbe.

V slovenskem prostoru je znanstveno proučevanje infomacijske družbe vezano predvsem na širitev in razvoj družbenih rab interneta. Kot mejnik lahko štejemo leto 1994, ko izide tematska številka Časopisa za kritiko znanosti z naslovom Kiberkultura (urednik Marjan Kokot). Še istega leta ji sledi monografija Janeza Strehovca Virtualni svetovi ter dve leti pozneje izdana monografija V vrsti za virtualni kruh filozofinje Marine Gržinič. Širše, bolj formalno, predvsem pa empirično proučevanje družbenih vidikov informacijske družbe se prične s projektom RIS leta 1995. Prvi rezultati projekta RIS so podrobneje predstavljeni leta 1998, ko na Fakulteti za družbene vede pod uredniško taktirko Vasje Vehovarja izide zbornik Internet v Sloveniji, ki so mu v naslednjem desetletju sledile druge raziskave in monografije. Med njimi velja posebej izpostaviti:

 

 

Celoten pregled monografij slovenskih avtorjev s področja informacijske družbe je tukaj >>.

 

Seznam izbranih tujih znanstvenih monografij s področja informacijske družbe:

  • Barney, D. (2003) The Network Society. Cambridge: Polity.
  • Berleur, J. et al. (ur.) (2006) Social Informatics: An Information Society for All? New York: Springer.
  • Castells, M. (2000) The Rise of the Network Society. The Information Age: Economy, Society and Culture. Volume 1. Malden: Blackwell. Second Edition.
  • Van Dijk, J. (2006) The Network Society. London: Sage. Second Edition.
  • Drucker, P. (1969) The Age of Discontinuity. London: Heinemann.
  • Fuchs, C. (2008) Internet and Society: Social Theory in the Information Age. New York: Routledge
  • Harvey, D. (1989) The Condition of Postmodernity. London: Blackwell.
  • Lievrouw, L. in Livingstone, S. (ur.) (2002) Handbook of New Media. London: Sage.
  • Machlup, F. (1962) The Production and Distribution of Knowledge in the United States. Princeton: Princeton University Press.
  • Touraine, A. (1988) Return of the Actor. Minneapolis. University of Minnesota Press.
  • Webster, F. (2006) Theories of the Information Society. 3rd edition. London: Routledge.

 

Seznam izbranih znanstevnih revij s področja informacijske družbe:

 

 

Vir RIS.org
Datum 14.01.2008
Print