Uporaba brezžičnih omrežij se je v gospodinjstvih sicer močno povečala, vendar lastniki teh omrežij bolje skrbijo za varnost kot pred 6 leti, je v preizkusu ugotovila ekipa Dela pod tehničnim vodstvom uredništva revije Moj mikro.
Podobno kot leta 2004 so obdelali center Ljubljane, večja poslovne in trgovske cone, stanovanjska naselja in vpadnice. Tokrat so našteli 5.963 različnih brezžičnih dostopnih točk, leta 2004 pa 587.
Njihove ugotovitve kažejo, da se je delež nešifriranih brezžičnih dostopnih točk v primerjavi z letom 2004 zmanjšal. V letošnjem preizkusu so našteli 14 % nezaščitenih omrežij (848 dostopnih točk), leta 2004 pa približno 50 % (slabih 300 dostopnih točk).
V letošnjem testu so zaznali 15 % brezžičnih dostopnih točk s šifriranjem WEP, v katerega pa je možno vdreti v nekaj minutah, saj je bila pred leti odkrita varnostna vrzel v tem šifriranju. Najvarnejše šifriranje WPA2 uporablja 10 % dostopnih točk, najbolj razširjen pa je šifrirni standard WPA, ki ga uporablja preostalih 61 % preučevanih brezžičnih omrežij.
Vse večji delež šifriranih brezžičnih dostopnih točk bi lahko po eni strani pojasnili z večjo osveščenostjo uporabnikov. Po drugi strani pa vse več proizvajalcev brezžične opreme privzeto vključi šifriranje prometa, saj se predvsem domači in manjši poslovni uporabniki pogosto z nastavitvami dostopne točke ne ukvarjajo, kadar vse deluje, četudi promet ni šifriran.
Za zaznavo brezžičnega omrežja je dovolj že običajna brezžična omrežna kartica, vgrajena v večino prenosnikov. Zelo dostopna je tudi programska oprema za zaznavanje in vdiranje v brezžična omrežja, saj je orodja in navodila za dešifriranje ključev WEP ali napade na omrežja WPA s slovarjem možno brezplačno prenesti s spleta.
Če promet ni šifriran, mu lahko vsakdo prisluškuje. Javno dostopna omrežja, denimo omrežja hotelov in neowlan, pogosto niso šifrirana. Za čim večjo varnost je smiselno uporabiti močno šifriranje (WPA2) in nekatere dodatne prijeme, kot so uporaba lastnega imena omrežja (SSID), izključitev oddajanja imena omrežja, filtriranje fizičnih naslovov uporabnikov, vmesne požarne ovire, itn.
Vir: Mele, Jaka. Brezžična omrežja vse varnejša, vendar še vedno ostajajo tveganja. Delo, 24.8.2010