Vprašalnik 2004/5 >>
Vprašalnik 2003/4 >>
Raziskava RIS2003 – Visokošolski in višješolski zavodi je bila v osnovi izvedena za potrebe indikatorjev EU, dodana pa so bila še nekatera aktualna vprašanja s tega področja. Anketa je bila izvedena pisemsko v maju in juniju 2003, nerespondenti pa so bili v jeseni kontaktirani tudi po telefonu. V raziskavi je sodelovalo 81 od skupno 84 višjih in registriranih visokošolskih zavodov, kar seveda vključuje tudi vse fakultete in univerze. Na anketo so odgovarjale osebe, ki so odgovorne za informacijsko tehnologijo. Osnovne ugotovitve so naslednje:
- Ocene števila študentov na zavodih (skupno 105,000 študentov; od tega 60% ali 63,000 rednih dodiplomskih; 33% ali 35,000 izrednih dodiplomskih; 7% ali 7,000 podiplomskih) se v grobem ujemajo z uradnimi podatki, čeprav so nekoliko višje.
- Če pogledamo razmerje med administracijo in pedagoško-raziskovalnim kadrom po različnih vrstah zavodov, ugotovimo, da je na javnih zavodih večina zaposlenih pedagogov in raziskovalcev (82% vseh zaposlenih), na zasebnih zavodih pa administracija (70% vseh zaposlenih).
- Število zaposlenih na vseh zavodih skupaj ocenjujemo na približno 5,000, in sicer: približno 4,000 zaposlenih v pedagoško/raziskovalnem procesu ter 1,000 v administraciji.
- Razmerje študentov in števila pedagogov oziroma raziskovalcev v povprečnem zavodu je 24 študentov na zaposlenega. Če pa se število študentov sešteje in primerja s številom zaposlenih, se pokaže manj ugodno razmerje - 48 študentov na zaposlenega.
- Med vsemi računalniki, ki jih ocenjujemo na skupno okoli 10,000, je tretjina namenjenih študentom, dobra polovica pedagogom in raziskovalcem, desetina pa zaposlenim v administraciji.
- Razmerje vsot kaže, da imamo v Sloveniji 5.0 računalnikov na 100 študentov, če pa upoštevamo le redne študente oziroma 3.6, če upoštevamo še izredne in podiplomske. Na drugi strani pa je 1.5 računalnikov na zaposlenega pedagoga/raziskovalca. Če pa izračunamo aritmetično sredino povprečij po zavodih (kjer prevladuje množica manjših zasebnih in bolje opremljenih šol z malo zaposlenimi), pa je na »povprečnem« zavodu razmerje seveda ugodnejše: 13 računalnikov na 100 študentov in 3.3 računalnike na zaposlenega.
- Na vseh zavodih že obstaja vsaj en prostor z računalniki za študente, na 90% zavodov pa je tak prostor tudi vedno dostopen študentom – ob delavnikih povprečno 10 ur dnevno.
- Med vsemi računalniki za študente na zavodih (cca. 3,500) se jih 61% nahaja v računalniških učilnicah, 14% v knjižnicah in čitalnicah, 12% v laboratorijih in delavnicah.
- Dostop do interneta imajo vsi zavodi, večina (68%) preko najetega voda pri Arnes-u in le 7% preko najetega voda pri komercialnem ponudniku (20% še preko ADSL-ja, 16% preko klicnega dostopa in 7% preko kabla). Skoraj 60% zavodov ima lasten e-mail strežnik, vendar pa jih le polovica dodeljuje študentom e-mail naslove z domeno njihovega zavoda.
- Na splošno obstajajo znatne razlike glede na tip zavoda in področja: zasebni zavodi in zavodi s področja tehnike so bistveno bolje opremljeni.
- Še nekaj podrobnejših ugotovitev:
- Večina zavodov nima omejitve dostopa do določenih spletnih strani, formatov – samo 14% vseh zavodov ima tovrstne omejitve za zaposlene in 31% zavodov za študente.
- Na polovici zavodov se morajo študentje za uporabo računalnikov logirati.
- Le četrtina vseh zavodov ima urejene in ažurirane spletne strani svojih visokošolskih učiteljev, asistentov in raziskovalcev.
- Le nekaj redkih zavodov uporablja brezplačne pisarniške programe.
- Možnost prijave na izpit in on-line vpogled v seznam opravljenih izpitov nudi že dobra polovica vseh zavodov, obveščanje o rezultatih izpita preko e-maila četrtina zavodov, celoten postopek vpisa preko interneta pa le desetina vseh zavodov.
- Zavodi so zadovoljni s ponudnikom dostopa do interneta (povprečna ocena 4.1), kar je podobno kot na srednjih šolah in v podjetjih. Nižje – čeprav še vedno razmeroma visoko - pa je zadovoljstvo s spletnimi stranmi (3.5) in z univerzitetnim računalniškim centrom (3.3).
- Učenje na daljavo s pomočjo interneta - kot oblika za e-izobraževanje (elearning oziroma e-learning) - za posamezne predmete nudi 17% zavodov, za določene študijske programe pa 9%. Ostali zavodi tovrsten študij pripravljajo - le 22% zavodov nima v pripravi učenja na daljavo s pomočjo interneta. Učenje na daljavo je najbolj razširjeno na zasebnih zavodih, Univerzi v Mariboru in na področju ekonomije, najmanj pa na področju medicine in zdravstva ter družboslovja in izobraževanja.
- Zloraba interneta v zasebne namene ter uporaba nelegalne programske opreme pa za zavode ne predstavljata resnega problema.