RIS poročila
Relativno visoka neformalna uporaba interneta, povezana z dobro infrastrukturo računalniške opremljenosti, z nadpovprečnim zanimanjem za uporabo storitve, je tipično značilna za Slovenijo na večni področij storitev informacijske družbe. Po podatkih SURS za leto 2009 je v Sloveniji 990 tisoč rednih uporabnikov interneta, ki tam preživijo več ur dnevno. Iz Eurostatovih raziskav izhaja, da je iskanje informacij o zdravju med pogostejšim vsebinami, okoli tretjina uporabnikov namreč na spletu išče informacije o poškodbah, bolezni ali zdravljenju, kar nas približa povprečju EU 15. Na drugi strani je uporaba večine storitev informacijske družbe, od e-nakupvanja, e-uprave in e-zdravja, v Sloveniji razmeroma skromna. E-Zdravje je pri nas posebej simptomatično in je razvoj na področjih, kot so elektronski recepti, ki jih uporablja le 6 % splošnih zdravnikov v EU, in spremljanje na daljavo (telemonitoring), nujno potreben. Podatki kažejo da bo potrebno več kot samo razvijanje storitev: pridobitev zaupanja s strani uporabnikov bo težja naloga. V okviru RISa omenjeno področje proučujemo že od leta 1997. Opaziti je možno, da v zadnjem letu vstopajo storitve e-Zdravja in e-Farmacije posebej intenzivno do potrošnikov, v smislu približevanja storitev njihovim željam, potrebam ter sposobnostim upravljanja in uporabe različnih tehnologij. Zakaj potem Slovenci še naprej raje obiščemo zdravnika in kupimo zdravilo osebno v lekarni?
Nekaj poudarkov iz raziskave:
- Ob prvih znakih bolezni se na internet obrne 21% anketiranih v telefonski anketi in 37% v spletni anketi. Ponudba kvalitetnih informacij v slovenščini in povečanje zaupana internetnim virom, lahko delež še bistveno zvišata.
- Zdravstvene informacije preko spleta v največji meri iščejo akutno ali kronično oboleli, v starosti od 30 do 50 let, vedno pogosteje pa tudi zdravniki.
- Najbolj obiskane spletne strani z zdravstvenimi informacijami so 24ur. com Popove zdravnike, posebej pogosto pa se v ta namen uporabljata Najdi.si in Google.com
- Opazimo lahko visoko zadovoljstvo z zdravnikom in farmacevtom (73%).
- Nezadovoljstvo pa se kaže predvsem v mnenjih o tem, kako je država poskrbela za zdravstveno varstvo (40%).
- Internet predstavlja priložnost zadržati visoko zaupanje pacientov ter izboljšati dostop do zdravstvenih delavcev,predvsem pa je to tudi prilika, da se poviša zaupanje v aktivnosti države na tem področju.
- Posebej izrazito izstopa potreba po javno dostopnih zdravstvenih informacijah na spletu, za katerih kvaliteto bi skrbela država.
- Približno 9% Slovencev je v zadnjem letu opravilo spletni nakup, v 55% pa jih v največji meri skrbi varnost in tajnost podatkov. Nižja cena, popolne informacije in možnost povezave nakupa z elektronskim receptom so dejavniki, ki bi povečali spletno nakupovanje zdravil in zdravstvenih pripomočkov. Vprašujoča je tudi varnost pred ponaredki zdravil, vendar 80% anketirani trdi, da če bi obstajala spletna stran, ki bi nudila popolne informacije in bi ji lahko povsem zaupali, bi tudi sam nakup zdravila opravili preko spleta.
- Velik del uporabnikov interneta je za kvalitetne informacije na spletu pripravljen plačati in pričakujemo lahko, da se bo ta delež še povečeval.
Poročilo odgovarja na naslednja vprašanja:
1. Kakšno je stanje na področj E-zdravje v Sloveniji?
2. Katere spletne strani z zdravstvenimi informacijami so najbolj obiskane?
3. Kdo išče zdravstvene informacije?
4. Ali uporabniki zaupajo zdravstvenim informacijam na spletu?
5. Kako do zdravnika ali farmacevta sedaj s pomočjo spleta?
6. Komunikacija z zdravnikom ali farmacevtom preko interneta?
7. Kako velik problem je varnost in zasebnost podatkov?
8. Potencial nakupovanja zdravil in zdravstvenih pripomočkov preko interneta?
9. Obseg spletnega nakupovanje pri nas?
10. Kakšne so ovire in nevarnosti spletnega nakupa zdravil?