Pri uporabi interneta je najbolje biti zdravo skeptičen in vsako ponudbo – še posebej, če se prodajalec javi sam – preveriti ali pa vsaj poiskati, kaj o njej povedo spletni iskalniki, je za Mladino povedal Gorazd Božič, vodja slovenskega centra za posredovanje pri omrežnih incidentih (SI-CERT) in slovenski predstavnik v upravnem odboru Evropske agencije za omrežno in informacijsko varnost (ENISA).

Kraja identitete in spletne goljufije

Povprečnemu slovenskemu uporabniku interneta v splošnem največjo grožnjo pomeni kraja identitete, do katere lahko pride že s krajo gesla e-pošte. Nanjo je namreč navadno vezanih veliko ostalih storitev, od uporabniškega računa za Facebook do najbolj problematičnih podatkov, kot je dostop do PayPala, servisa za plačevanje prek spleta.

Druga največja grožnja so spletne goljufije, ki se največkrat pojavljajo prek e-pošte v obliki predobrih kupčij. Poleg t.i. nigerijskih prevar, kjer nas prosijo za pomoč prenosa milijonske zapuščine v Evropo ob predhodni kompenzaciji za njihove stroške, so razširjeni še lažni nakupi in lažne prodajalne.

V prvem primeru nas domnevni kupec iz tujine prosi, naj izdelek pošljemo v Nigerijo in nam pošlje fiktivno dokazilo o nakazilu sredstev, ki naj bi se sprostila ob prejemu blaga.

Lažne prodajalne pa ponazarja lanskoletni primer, ko je podjetje na fiktivnem naslovu v Estoniji prodajalo mobilnike po polovični ceni. Določeni so verjeli v kredibilnost trgovine prav zato, ker naj bi izhajala iz EU.

Popolne zaščite ni

Osnovno programsko opremo mora sestavljati tudi protivirusni program, ki svojo nalogo dobro opravlja tako v zastonjski kot v komercialni različici, vendar pa nikakor ne daje popolne zaščite. Preden programerji zaznajo novo grožnjo in jo vgradijo v program, lahko preteče tudi nekaj mesecev, do takrat pa je edina zaščita zdrava mera skepse.

Nekritično razkrivanje osebnih podatkov manj problematično kot v ZDA

Še posebej na družabnih omrežjih posamezniki nekritično razkrivajo osebne podatke. Vendar pa se najhujše zlorabe dogajajo na lokalni ravni, zato nas varuje naša majhnost, saj naš jezik govori omejeno število ljudi. Zaenkrat nas ščiti tudi to, da se moramo pri bolj kritičnih spletnih transakcijah izkazati z osebnim dokumentom in podpisati pogodbo.

Organizirani kriminal nas bo verjetno obšel, vendar to še ne pomeni, da zlorab ne bo. Zaenkrat pa gre pri zlorabah na tem področju večinoma za posledice zamer med vrstniki, saj imajo mladi manj kritičen odnos do zasebnosti. Bilo je že nekaj primerov, ko se par razide in užaljeni fant v imenu punce prek e-pošte ali Facebooka objavlja čudne stvari.

Je boj proti spletnemu piratstvu vnaprej izgubljena bitka?

Božič meni, da se ni možno vrniti v prejšnje stanje, ko so imele založbe popoln nadzor, zato se mu zdi bolj smiselna sprememba koncepta avtorskih pravic in uporabe avtorskih del. Pionirja na tem področju vidi v Applovi spletni trgovini iTunes, ki je pričela ponujati glasbo po zmerni ceni in doživela velik uspeh.

Glavni motiv ljudi ni, da bi vse dobili zastonj; vsebine želijo dobiti po razumni ceni in ne nujno v obliki kot si jo je zamislil založnik. Marsikdo ne vidi smisla v nakupu celotnega albuma, če mu je všeč samo ena skladba.

Založbe po eni strani stalno objavljajo statistike o izgubljenih prihodkih zaradi piratstva, po drugi strani pa vsako leto poročajo o vse večji prodaji medijev CD, DVD in Blu-ray.

Zato Božič vidi potrebo po temeljitem premisleku o avtorskem pravu in ni navdušen nad tem, da bi se zakoni spreminjali samo zaradi pritiskov založnikov. Ti so dandanes namreč zelo navdušeni nad različnimi oblikami t.i. politike treh prekrškov, ki se mu zdi nesprejemljiva rešitev.

Vir: Zgonik, Staš. Ogrožen.si. Mladina, 30.4.2010

Vir slike: Typesofidentitytheft.com, Pinedaconsulting.com, Bgmgrp.com