Korenite spremembe v svetovnem gospodarstvu in družbi, ki smo jim priča zadnja leta, je v določenem segmentu mogoče primerjati samo s spremembami v času industrijske revolucije (razlika pa je v hitrosti sprememb). Tehnološki napredek s povečevanjem znanja je skupaj z uveljavljanjem kriterijev globalnega trga eden izmed najpomembnejših dejavnikov, ki oblikujejo sodobno družbo. Posledica takega razvoja je nastajanje nove družbene oblike, informacijske družbe. Kot prejšnje tako tudi informacijska družba nima alternative, kar pomeni, da je trenutno edina možnost in pot napredka, ki prinaša s seboj prednosti in slabosti, zato je bistvenega pomena, kako bomo izrabili prednosti in zmanjšali slabosti, ki jih prinaša. Slovenija sodi med razvite države in želi v naslednjih letih svoj položaj še izboljšati. Z izvajanjem zahtevnih projektov se pripravlja na vstop v Evropsko unijo. Ena izmed poglavitnih nalog je prizadevanje za čim hitrejši uspeh na področju izvajanja ciljev in strategij – za področje informacijske družbe -, ki jih priporoča Evropska unija oziroma sledenje Akcijskemu načrtu eEurope+. Tako je poglavitna naloga ustreznih ustanov (predvsem statističnega urada) čim tesnejše sodelovanje z ustanovami iz držav članic EU, s ciljem, da bi razvili skupno metodologijo in pristop pri zbiranju in predstavitvi ustreznih indikatorjev in tako omogočili primerljivost rezultatov.

Na področju merjenja razvitosti informacijske družbe je še ogromno nedorečenega, predvsem pa ogromno nejasnosti in metodoloških problemov. To je tudi poglavitni vzrok, da sem se odločila, da napišem seminar na temo »Statistika informacijske družbe«. Področje namreč dopušča ogromno maneverskega prostora za raziskovanje in je pravi navdih za »radovedne duše«. Nevarnost pa obstaja, da se med vsemi temi »luknjami« enostavno izgubiš. Sama bom najprej poskušala odgovoriti na vprašanje, kaj se je v Sloveniji na področju merjenja indikatorjev že zgodilo. Osnovni cilj seminarja je namreč pregled nad stanjem raziskav s tega področja (kaj smo že naredili, plani za prihodnost) ter ocena kvalitete narejenih raziskav. Na tem mestu prosim bralca, da vzame v obzir, da je seminar omejen glede obsega in časa (potrebnega za izdelavo seminarja) in zato ne obsega vseh smernic, ki jih določa Eurostatovo Standardno poročilo o kakovosti (»How to make quality report«). Seminar se osredotoča predvsem na metodološke probleme merjenja indikatorjev informacijske družbe in na primerljivost rezultatov. Kot konkreten primer je analizirana raziskava med šolskimi zavodi, ki jo izvaja Fakulteta za družbene vede, Center za metodologijo in informatiko, in sicer v okviru projekta Raba interneta v Sloveniji (RIS).