RIS poročila

Naslov E-bančništvo 2001 (spletna anketa)
Avtor Vehovar Vasja; Pfajfar Alenka
Leto 2001
Povzetek

Ugotovitve v poročilu temeljijo na podatkih, zbranih s spletno anketo RIS 2001, ki je potekala v času julij-september 2001 in je pritegnila skoraj 15,000 odgovorov na skupno več kot 2000 vprašanj. Zaradi samoizbire anketa ni reprezentativna za celotno populacijo, ampak izraža lastnosti intenzivnih uporabnikov interneta. Na blok e-poslovanja oziroma e-bančnišva je odgovarjalo 600 - 2,000 oseb - intenzivnih uporabnikov interneta. Povzamemo lahko naslednje osnovne ugotovitve:

 

 

 

  • V raziskavi RIS 2001 je e-bančništvo uporabljalo 47% respondentov - intenzivnih uporabnikov interneta, ki uporabljajo različne storitve, med katerimi pa prevladujejo: vpogled na stanje na računu (96%), plačilo položnic (86%) in nakazila (78%).
  • Zadovoljstvo s storitvami e-bančništva je pri uporabnikih zelo visoko (4.2 na lestvici od 1 do 5), kar se je pokazalo tudi v telefonski anketi 2002.
  • Delež uporabnikov, ki trdijo, da nikakor ne bi zamenjali banke v primeru, da bi imela konkurenčna banka boljšo ponudbo bančnega poslovanja prek interneta, znaša 20%. Kar tri četrtine (76%) uporabnikov ni zamenjalo banke niti o tem še niso razmišljali. Respondenti, ki uporabljajo internet že več kot šest let, pa so navedli, da nikoli ne bi zamenjali banke.
  • Tudi 37% neuporabnikov e-bančništva ne bi zamenjalo svoje banke v primeru, da bi imela konkurenčna banka boljšo ponudbo bančnega poslovanja preko interneta.
  • Lojalnost se je izboljđala predvsem, zaradi večje uporabe e-bančništva. Bolj lojalni so bolj zadovoljni s storitvami e-bančništva, čeprav obstaja tudi segment nelojalnih, ki pa so zadovoljni s storitvami e-bančništva.
  • Skoraj polovica uporabnikov (43%) e-bančništva meni, da ima NLB najbolj kvalitetno ponudbo na področju e-bančništva. Delež uporabnikov, ki menijo, da ima SKB banka najbolj kvalitetno ponudbo znaša 13%, sledi nova KBM banka (8%) ter Abanka (4%). Slaba tretjina uporabnikov e-bančništva pa je neopredeljenih.
  • Vse prednosti e-bančništva so za uporabnike zelo pomembne, saj so jih na skali 1-5 ocenili z oceno večjo od 4.3. Glede ovir za e-bančništvo velja, da postajajo za uporabnike vse manj pomembne. Glavni oviri sta varnost poslovanja ter premalo storitev. Tudi pri odprtem vprašanju se izkaže, da pri uporabi e-bančništva najbolj moti nerazvita ponudba.
  • Mobilno bančništvo je med respondenti še dokaj nerazširjeno, saj SMS sporočila o bančnih informacijah prejema 12% vprašanih, WAP dostop do bančnih informacij pa uporablja le 3% vprašanih. Zanimanje za mobilno bančništvo je izrazilo 37% uporabnikov e-bančništva.