V času pričakovanja večjega upada kupne moči svetovnega in slovenskega prebivalstva, so vprašanja stanja in gibanj v potrošnji za ponudnike produktov in storitev bistvenega pomena. Po začetni zmerni rasti in začetkih pojavljanja e-nakupovanja v Sloveniji od leta 1999 do 2004 smo bili v letih od 2004 do 2008 priča precej intenzivnejši rasti po povprečni letni stopnji za 20 % (to je denimo več kot v Avstriji, medtem ko Danska beleži podobne stopnje rasti oz. višje). Podoben trend razvoja e-nakupovanja, ki postaja vse pomembnejši del končne potrošnje, pa je pogojen z nadaljnim intenzivnim in inovativnim razvojem področja (povečevanje ponudbe, fleksibilnosti, ustrezni marketinški prijemi, osveščanje potrošnikov, ipd.) kot tudi z razvojem področja informacijske družbe nasploh.
Slika 1: Gibanje deleža aktivnih uporabnikov interneta, ki so v preteklem letu opravili vsaj en spletni nakup, skupaj in glede na kraj nakupa (Vir: RIS raziskave 1999-2008)
Spodbuden za slovensko e-potrošnjo je premik od spletnega nakupovanja v tujini k nakupom na slovenskih spletnih straneh, vendar pa longitudinalni podatki projekta RIS kažejo, da bo zmanjševanje tako relativnih kot tudi časovnih zaostankov za razvitejšimi državami na področju e-nakupovanja dolgotrajno in v veliki meri odvisno od inovativnih pristopov spletnih trgovin.
Ključni poudarek v strategijah ponudnikov mora v naslednjih letih temeljiti na spodbudah k prehajanju od »klasičnega« k »online« nakupovanju v večji meri in na več področjih skupin proizvodov in storitev. Internet je v preteklem letu (posredno ali neposredno) vplival na potrošnjo več kot polovice (53 %) aktivnih uporabnikov interneta, v absolutnem smislu pa je v preteklem letu preko interneta nakupovalo že 350.000 potrošnikov v Sloveniji. Glede na povečano cenovno občutljivost potrošnikov v času recesije pa morajo ponudniki oblikovati specifične razvojne strategije, ki temeljijo na kakovostnih podatkih o njihovih potrošnikih.