RIS poročila
Peta anketa šolskih zavodov projekta RIS je potekala decembra 2000 in vključila vse šolske zavode (osnovne in srednje šole, dijaške domove, vrtce, glasbene šole in posebne zavode), skupaj 814 zavodov. Pri tem je polovica zavodov prejela anketo za ravnatelja, polovica pa anketo za osebo zadolženo za računalništvo. Anketiranje je potekalo po pošti, del vzorca pa je odgovarjal tudi po Internetu. V celoti je stopnja odgovorov porasla, kljub temu so manjkajoči zavodi verjetno informacijsko manj razviti.
Iz splošnih telefonskih anket projekta RIS izhaja, da je med osnovnošolci (nad 10 let) petina aktivnih (mesečnih) uporabnikov Interneta, med srednješolci pa tretjina. Pri tem imajo skoraj vsi svoj glavni dostop v gospodinjstvu, kar pomeni, da učenci v gospodinjstvih brez dostopa do Interneta (teh pa je v Sloveniji več kot tri četrtine) praktično ne uporabljajo Interneta. V opisani digitalni razkorak šolski sistem še ni posegel.
Dodati velja, da pa je Internet je že uporabilo – vendar ga ne uporablja več – bistveno več učencev kot je samih aktivnih uporabnikov. Razlogi ne-uporabe so v visokih stroških in pomanjkjlivih vsebinah.
Poudariti velja tudi hitre globalne spremembe na tem področju. Če so pred petimi leti razvite države kot enega od ciljev postavljale razmerje med učenci in računalniki 5:1 (npr. ZDA), to danes že prerašča v zahteve – ki so ponekod že realnost - da ima vsak učenec (starejši od 14 ali celo 10 let) svoj osebni računalnik (PC). V Sloveniji je v srednjih šolah 27 dijakov na en PC (oziroma 3.7 PC na 100 dijakov), v osnovnih pa je razmerje 29:1. V glavnini držav EU je v srednjih šolah to razmerje že pod 10:1, v osnovnih pa pod 15:1.
Slovenski šolski zavodi so za evropske razmere hitro in že v celoti vstopili v Internet ter zaenkrat v grobem sledijo priporočilom »eEurope« za to področje. Seveda pa so v uporabo vstopili predvsem informacijsko orientirani segmenti, kar velja tako za učitelje kot za učence. Prenova izobraževalnih programov ter prehod na množično in vsebinsko uporabo Interneta sicer poteka opazno, vendar razmeroma počasi.
Izpostaviti velja še naslednje ugotovitve ankete šolskih zavodov RIS 2000/2001:
- V splošnem se je odnos do Interneta – kot ga meri vrsta spremenljivk (npr. ocene pomembnosti Interneta za izobraževalne in poslovne dejavnosti, bodoča uporaba Interneta, ipd.) - ustalil in se praktično ne spreminja.
- O ustalitvi govori tudi le zmerno naraščanje opremljenosti z računalniki.
- Sam proces vstopa v Internet je bil praktično zaključen že pred dvemi leti.
- Najeto linijo za dostop do Interneta ima že večina srednjih šol, vendar le slaba četrtina osnovnih, kjer modemski dostop zamenjuje ISDN in ne najeta linija.
- Večina računalnikov šolskih zavodov (75 %) je že povezanih v Internet.
- Spletno predstavitev na Internetu ima polovica osnovnih šol in več kot 90 % srednjih.
- Ovire za uporabo Interneta hitro izginjajo, čemur pa ne sledi tudi večanje uporabe.
- Skoraj v celoti je izginila pretirana bojazen o negativnih učinkih Interneta.
- Tudi letos se kot največja ovira za večjo uporabo Interneta navaja pomanjkanje finančnih sredstev in pomanjkanje računalnikov.
- Zadovoljstvo s poznavanjem Interneta med učitelji je kritično (pod 3 na skali 1-5).
- Le v tretjini šol vsi učenci v rednem izobraževalnem procesu uporabijo Internet.
- Internet je ocenjen kot manj pomembna komponenta izobraževalnega sistema.
- Zaposleni so s PC-ji opremljeni (0.2PC/zaposlenega) bistveno slabše kot podjetja.
- Percepcija Interneta je omejena predvsem z uporabo za administrativne (in delno izobraževalne) namene, nikakor pa ne za komuniciranje z zaposlenimi in starši.
- Z izjemo predmeta Računalništvo, je uporaba Interneta v izobraževanju le občasna.
Ker je poročilo obsežno, velja opozoriti, da so vse najpomembnejše ugotovitve oziroma trendi zbrani v zaključnem poglavju (IV), v tretjem metodološkem poglavju (III) pa so podrobneje obravnavane ključne populacijske ocene, pri katerih lahko prihaja zaradi neodgovorov do določenega precenjevanja informacijske razvitosti šolskih zavodov.
Dostop do RIS poročila