Podrobnejša analiza pokaže, da je razvitost specifičnih e-kompetenc je v Sloveniji izrazito nad povprečjem EU v skoraj vseh segmentih, razen pri starejših od 55 let, ki zaostajajo v vseh pogledih in tudi znižujejo primerjalni položaj Slovenije.
>>
Rezultati kažejo, da ima 60% anketirancev oblikovan profil na vsaj enem od številnih spletnih socialnih omrežij. Med temi prevladujejo mlajši, predvsem stari med 16 in 25 let (75%), ženske (63% žensk v primerjavi s 57% moških), prebivalci iz naselji, ki imajo več kot 2000 prebivalcev, in srednje izobraženi (72%).
>>
Internet še vedno v večji meri uporabljajo moški, mlajše osebe ter višje izobraženi, vendar se razlika zmanjšuje. Večino razlogov za neuporabo interneta v večji meri zaznavajo ženske, starejše osebe in manj izobraženi. Govorimo lahko o štirih skupinah neuporabnikov interneta, ki se razlikujejo predvsem glede na zanimanje za uporabo interneta, znanje pri uporabi ter skrb za varnost.
>>
Med slovenskimi rednimi uporabniki interneta od 18 do 75 let, je zanimanja za e-storitve javne uprave veliko. Največ zanimanja vprašani kažejo za področje e-zdravja.
>>
V primerjavi s prejšnjimi leti ni večjih razlik, saj je polovica vprašanih mnenja, da je slovenska država dobro poskrbela za razvoj interneta. Vprašani področju razvoja interneta, poleg gradnje avtocest, pripisujejo visoko prioriteto.
>>
Slovenski redni uporabniki interneta vsaj mesečno najpogosteje obiskujejo video in foto skupnosti (45%) ter spletna socialna omrežja (44%), sledijo spletni forumi (29%) in blogi (23%).
>>
Med neuporabniki spleta je vedno več tistih, starih med 46 in 60 let, ter oseb, ki imajo dokončano srednjo šolo ali manj, ter tudi žensk. Izkazalo se je, da imajo neuporabniki interneta nekoliko manjša osebna omrežja od uporabnikov interneta.
>>
Najbolj obiskane spletne strani po RISovi raziskavi so združene vse spletne strani Googla. Sledijo Google.com z 81 % mesečnim dosegom, kar pomeni okoli 908.068 ljudi in 24ur.com s 66% mesečnim dosegom.
>>
Glede mesečne uporabe interneta Slovenija vsa leta opazovanja (2003-2008) pod povprečjem EU ter pod povprečjem Estonije in Avstrije, ki imata v povprečju več mesečnih uporabnikov kot je povprečje EU. >>
Prednosti uporabe IKT v šolah, ki jih vidijo ravnatelji: prihranek časa za uporabnike, racionalizacija poslovanja šol, učinkovitejše zbiranje in uporaba podatkov, zanimivejši in pestrejši proces učenja za otroke, stvari so narejene za daljši čas (priprav ni potrebno vsako leto pisati na roko, lahko jih le obnovijo, dopolnijo) in hitrejši pretok informacij in večja dostopnost. >>
