Glede mesečne uporabe interneta Slovenija vsa leta opazovanja (2003-2008) pod povprečjem EU ter pod povprečjem Estonije in Avstrije, ki imata v povprečju več mesečnih uporabnikov kot je povprečje EU. >>
Prednosti uporabe IKT v šolah, ki jih vidijo ravnatelji: prihranek časa za uporabnike, racionalizacija poslovanja šol, učinkovitejše zbiranje in uporaba podatkov, zanimivejši in pestrejši proces učenja za otroke, stvari so narejene za daljši čas (priprav ni potrebno vsako leto pisati na roko, lahko jih le obnovijo, dopolnijo) in hitrejši pretok informacij in večja dostopnost. >>
Izvajalca poročila o avtorskih in sorodnih pravicah v digitalnem okolju, Mirovni inštitut in Fakulteta za družbene vede, sta ugotovila, da anketiranci daleč najpogosteje presnemavajo svoja lastna dela. Skoraj 70 % anketiranih ima CD zapisovalnik kot računalniško enoto za reproduciranje bodisi doma bodisi v službi, 12 % jih ima zapisovalnik kot samostojno enoto, petina pa nima ničesar od tega. Gre za raziskovalno poročilo CRP projekta, ki je sicer le v manjšem delu potekalo v povezavi s projektom RIS. >>
Ob prvih znakih bolezni se na internet obrne 21 % anketiranih preko telefonske ankete in 37 % anketirancev preko spletne ankete. Zdravstvene informacije preko spleta največ iščejo akutno/kronično oboleli v starosti od 30 do 50 let, vedno pogosteje pa tudi zdravniki. >>
Več kot 360.000 Slovencev se o nakupu vozila informira prek spleta, okoli 280.000 pa jih je že obiskalo spletne strani trgovca, kjer so kupili avto. >>
Leto 2008 je bilo v Sloveniji, po dolgih letih postopnega vstopanja, leto najhitrejše širitve blogov. Bloge je bralo okoli 300 tisoč Slovencev, pisalo pa okoli 40 tisoč, kar je skoraj trikrat več kot v letu 2007. >>
Konkurenčnost družbe je odvisna od vrste faktorjev, med katerimi ima izobrazba (oziroma pismenost na različnih področjih) populacije nadvse pomembno vlogo. V tem okviru dobiva vse večji pomen tudi IKT oziroma informacijska pismenost.
Po zadnjih ocenah je v Sloveniji več kot milijon rednih uporabnikov interneta, od tega jih okoli 312.000 uporablja storitve e-bančništva. Še enkrat toliko jih o uporabi e-bančništva razmišlja, 87.000 pa jih namerava začeti z uporabo. Slovenija po deležu rabe e-bančništva med uporabniki interneta zaostaja za povprečjem EU (SI – 21 %, EU27 – 29 %), še bolj pa za vodilnimi skandinavskimi državami (NO – 75 %, FI -72 %). >>
Junija 2008 je med 942,000 uporabniki interneta 38% e-nakupovalcev (ki so v zadnjih 12 mesecih opravili spletni nakup), kar pomeni, da je omenjenem obdobju okoli 16% prebivalcev Slovenije opravilo spletni nakup. >>
