Vsebina knjige bo razjasnila marsikateri pojem o tej odvisnosti, o kateri še nimamo veliko literature v slovenskem jeziku, tako strokovnjakom kot odvisnikom in njihovim svojcem.

Uvod knjigi, ki ga je napisala prim. Darja Boben Bardutzky, dr. med., spec. psih.

Pred vami je dobra knjiga. Poučna, razumljiva, koristna.

S postavljanjem vprašanj razjasnjuje in odpira oči, s pripovedovanjem zgodb vstopa v življenja ljudi, ki postanejo naša ogledala in naši učitelji. Ker jo je napisala družinska terapevtka, specializirana za obravnavo odvisnosti, prinaša pomoč tako odvisnikom kot njihovim svojcem, ko ponuja načine za prekinitev tega destruktivnega vedenja.

Osnovana je na principih obravnave odvisnosti kot je uveljavljena v skupinah GA (Gamblers Anonymus), obenem dodaja poglavja, ki ta pristop presegajo. Ocenjujejo, da je 6 milijonov Američanov kompulzivnih hazarderjev, ki stavijo na konjskih dirkah, na športnih stavah, pri igrah s kartami, v kazinojih, na loteriji in tomboli. Ko začnejo s hazardiranjem, so stari povprečno 13 let in ko prvič poiščejo pomoč, so že globoko v dolgovih, skupaj z njimi pa nesrečo delijo njihovi najbližji, najpogosteje zakonski partnerji, otroci, prijatelji.

Je pri nas drugače?

Morda gre za druge nianse, tu in tam kakšno drugo igro, verjetno za manj konjskih stav. V bistvu pa se vsepovsod vse vrti okoli denarja, bogastva in iluzij o tem, kaj to prinaša. Živimo v svetu, ki nas prepričuje, da je denar vir vseh problemov in izvor vseh rešitev. V svetu, kjer vrednote s skupnim imenovalcem »imeti« prevladujejo nad tistimi, ki jih združuje »biti«. V takšnem svetu človek hitro prične verjeti, da bo močan, cenjen, spoštovan, priljubljen in svoboden, če bo le imel veliko denarja. Zadovoljitev teh potreb, uresničitev želja, ki prinaša zadovoljstvo, naj bi torej prišla od nekod izven nas.

Pravzaprav je vseeno, če je to droga, lepše rečeno psihoaktivna snov, ki jo zaužijemo, vdihnemo ali si jo injiciramo ali vedenje, ki nam prinaša užitek. Dejstvo je, da vse adiktivne snovi in vsa za odvisnost tvegana vedenja aktivirajo iste možganske poti, tako imenovani možganski nagrajevalni krog. To je nevronska pot, ki se je tekom evolucije razvila z namenom, da ves čas vzpodbuja tisto, kar nas bo ohranilo pri življenju, posameznika in vrsto. Vse, kar nam povzroča ugodje, želimo še in še ponavljati. V prvobitnem pomenu gre za hrano, pijačo, spolnost. Vsaj šlo je za to, ko so naši predniki živeli združeni v plemenski ureditvi v jamah, imeli komaj dovolj hrane za preživetje in so umirali pri tridesetih letih ...

Kaj pa danes?

Civilizacijski pogoji življenja so precej drugačni, globalizacija je korenito spremenila svet – od dostopnosti do psihoaktivnih snovi do prevladujoče potrošniške miselnosti in ogromnih razlik v preskrbljenosti ljudi. »Narejeni« smo tako, da se počutimo dobro, ne le, kadar dobro jemo in pijemo, ampak tudi, kadar smo uspešni in ustvarjalni pri delu, kadar vzpostavimo prijateljske odnose z drugimi in kadar smo dovzetni za učenje in lepoto.

Razvoj človeštva je tudi tukaj prinesel veliko bližnjic za doživljanje ugodja, sproščenosti, evforije, za navidezno celjenje duševnih ran. Alkohol, heroin, kokain, sintetične droge, prenajedanje, igre na srečo, zapravljanje, telefoniranje, pretiravanje v spolnosti …

Cena za te utvare in stranpoti je velika. Zasvojenost. Izmaličena, uničena življenja, ne le posameznikov, tudi njihovih družin, včasih več generacij.