Uporaba javnih elektronskih komunikacijskih storitev (interneta, mobilnih naprav, ipd.) je danes za večino prebivalstva Slovenije del vsakodnevne izkušnje. Življenje brez omenjenih elektronskih komunikacijskih storitev in tehnologij si že težko predstavljamo. Hiter razvoj tehnologije omogoča uporabniku večji nabor dodatnih storitev, ki pa hkrati z dodano vrednostjo za uporabnika predstavljajo tudi nevarnosti oziroma možnosti za zlorabo. Zaradi pomanjkanja znanja in naivnosti so lahko tarča tovrstnih zlorab vsi uporabniki javnih elektronskih komunikacijskih storitev, posebej ogrožene pa so skupine mladostnikov in starejših oseb.
Kodeks in njegov namen
Kodeks ravnanja izvajalcev javnih elektronskih komunikacijskih storitev (v nadaljevanju: Kodeks) je samoregulativni dokument, ki je oblikovan za uporabo na slovenskem trgu javnih elektronskih komunikacijskih storitev in je sestavljen v skladu z veljavno evropsko in nacionalno zakonodajo. Pripravili, uskladili in podpisali so ga predstavniki javnih elektronskih komunikacijskih storitev z namenom:
- izboljšanja zaščite uporabnikov pred morebitnimi kibernetskimi nevarnostmi, ki bi škodovale uporabnikovemu telesnemu, duševnemu ali moralnemu razvoju ali pa bi uporabnikom škodovale v finančnem smislu;
- omogočanja primernih in dobrih razmer za razvoj uporabnosti z nudenjem podpore uporabnikom, staršem mladostnikov in drugim skrbnikom;
- zagotavljanja varnejše rabe mobilnih naprav, še posebej pri otrocih in mladostnikih do 18. leta
Kodeks predstavlja nadgradnjo obstoječega Samoregulacijskega kodeksa ravnanja operaterjev mobilnih javnih elektronskih komunikacijskih storitev o varnejši rabi mobilnih telefonov s strani otrok in mladostnikov do 18 let, ki so ga 31. 3. 2009 podpisali predstavniki Združenja za informatiko in telekomunikacije pri GZS ter slovenski operaterji mobilne telefonije. Omenjeni Kodeks predstavlja nadgradnjo podpisanega Evropskega pravnega okvirja za varnejšo rabo mobilnih telefonov pri mladostnikih in otrocih (European Framework for Safer Mobile Use by Younger Teenagers and Children), ki ga je 6. 2. 2007 v Bruslju podpisalo 15 predstavnikov evropskih operaterjev, članic GSM združenja (GSM Association - GSMA).
Evropski operaterji in ponudniki vsebin so v večini držav Evropske Unije razvili nacionalne in podjetniške pobude za zagotovitev varnejše rabe javnih elektronskih komunikacijskih storitev.
Samozaveze, zapisane v tem Kodeksu, predstavljajo minimalno raven zaščitnih ukrepov za zagotavljanje varnejše rabe javnih elektronskih komunikacijskih storitev pri uporabnikih. Podpisniki Kodeksa pa sprejemajo tudi druge ustrezne ukrepe za dosego istega cilja.
Kodeks, komunikacijske storitve, telekomunikacije, varnost