Avtorica se v nalogi osredotoča na predstavitev modela participativne demokracije, katerega glavne predpostavke so bile prenešene v druge modele kiberdemokracije. Opredeliti skuša ključne pojme kot so e-demokracija, kiberdemokracija, itd, nato pa kaj vse zajema tehnologija, kakšni so razvojni trendi in kaj je v okviru participacijskih načrtovalskih zmožnosti najbolj perspektivno. V četrtem poglavju avtorica predstavi primere, s pomočjo katerih želi aktualizirati prostorsko problematiko. S pomočjo analize je avtorica ugotovila, da je delitev moči odločanja ena ključnih lastnosti uspešnega participatornega načrtovanja, stroka v Sloveniji pa potencialov IKT ne izkorišča zadosti.