Elektronska demokracija je relativno nov politološki izziv, ki jo odlikujeta dinamičnost in možnost razvoja.

Teoretski del opredeljuje različne oglede na teorije elektronske demokracije, razdelana so orodja elektronske demokracije in njihova uporaba v okviru raziskav diplomskega dela. Osrednji del naloge predstavlja empirični del. Avtor je predvideval, da spletne strani še ne vplivajo bistveno na politično voljo ljudi, ter da je odzivnost poslank in poslancev na elektronsko pošto nizka. Izvedeni sta bili dve raziskavi, ena po že obstoječi metodologiji, z drugo pa je avtor želel pripomoči k ustvarjanju novega metodološkega principa merjenja odzivnosti oblasti na primeru državnega zbora skozi e-anketo in elektronsko pošto.

Področje elektronske demokracije je zelo kompleksno. Pri večini strank je stanje spletnih strani zadovoljivo, zaključki, povezani s komunikacijskimi orodji elektronske demokracije pa so že manj zadovoljivi. Podpora elektronskim volitvam je bila manjša kot v prejšnji sestavi Državnega zbora RS.