Predmet diplomskega dela je teledelo, ki ga poznamo tudi pod izrazom delo na daljavo. Teledelo zajema vse dejavnosti, ki se s pomočjo informacijske in komunikacijske tehnologije izvajajo na krajevno oddaljenem delovnem mestu. Je nova oblika organizacije dela, ki jo omogoča sodobna tehnologija in po svetu ji posvečajo veliko pozornosti. Najbolj je razširjeno v ZDA in EU jim želi slediti, ker vidi v razvoju tega področja nove konkurenčne prednosti. To je bil razlog, da sem v diplomskem delu analizirala razvoj teledela v EU, s poudarkom na posameznih državah. Pri postopku analize podatkov so se pojavile težave, ker ni objavljenih statističnih podatkov za daljše časovno obdobje, ki bi bili mednarodno primerljivi. Tudi za leto 2000 ni dosegljivih podatkov.

Kljub temu je podatkov dovolj za leto 1999, da je mogoče narediti nekatere analize in priti do zaključkov, ki so predmet diplomskega dela. Glavni namen diplomskega dela je predstaviti odnos EU do teledela, ugotoviti razširjenost in znapčilnosti teledelavcev v EU, kakšna je praksa uvajanja teledela v organizacijah, kako uspešen je razvoj teledela v posameznih državah EU, kako je Slovenija naklonjena novim oblikam dela in podati predlog za pospeševanje uvajanja teledela v Sloveniji. Razvoj teledela je tesno povezan s koristmi in stroški zaposlenih in organizacij, s problemi okolja in z razvojem tehnologije, zato je obravnavan tudi v kontekstu omenjenih dejavnikov.

Diplomsko delo je vsebinsko razdeljeno na šest poglavij. V prvem poglavju je omenjeno, kako EU obravnava teledelo in kakšna je njegova vloga v politiki zaposlovanja. Pojasnjeno je, zakaj EU zaostaja pri uvajanju teledela za ZDA in kateri so štirje stebri, ki bodo prispevali k uspešnejši politiki na trgu dela. Drugo poglavje je v celoti namenjeno obravnavi statističnih podatkov o razširjenosti teledela in značilnosti zaposlenih, ki se odločajo za teledelo v EU. Opisani so tudi problemi mednarodne primerljivosti statističnih podatkov o teledelavcih. Zadnji del poglavja poda socio-demografske značilnosti teledelavcev in ugotovitev, ali se te značilnosti med državami kaj razlikujejo. Tretje poglavje obravnava zanimanje za teledelo s strani zaposlenih in podjetij ter nakaže nove možnosti za nadaljnji razvoj teledela. Navedeni so primeri dobre in slabe prakse, s katero so se soočile nekatere organizacije. Prvi del četrtega poglavja nakazuje nekaj smernic, ki vplivajo na razvoj teledela in so prisotne v vseh državah EU, drugi del pa obravnava posebnosti v razvoju teledela v vsaki posamezni državi. Peto poglavje opisuje projekt uvajanja teledela v Evropski komisiji. Na konkretnem primeru je opisano, kaj je bistvo takega projekta, kakšen pristop se uporablja pri takem projektu in kako se ocenjuje njegovo uspešnost. Šesto poglavje opisuje zametke teledela v Sloveniji, kaj je bilo do sedaj narejenega na tem področju in kje obstajajo potencialne možnosti za razvoj teledela v Sloveniji.