Razmah informacijske in komunikacijske tehnologije je povzročil hiter napredek na vseh področjih. Posledica so nagle in stalne spremembe tako v ekonomski, kot tudi v politični in družbeni sferi. Pritisk na podjetja, da spremljajo dogajanja v svojem okolju in se mu prilagajajo, je iz dneva v dan večji.
Podjetja morajo slediti spremembam na trgu in jih na najučinkovitejši način implementirati v svoje poslovanje. Da bi to dosegla, so želje delodajalcev, da zaposleni sledijo toku sprememb in se izpopolnjujejo v novih znanjih. Izobraževanje zaposlenih podjetja je vsekakor posledica težnje po izboljšanju tržnega položaja, pridobivanju konkurenčnih prednosti ter nenazadnje težnje po večjem dobičku. Podjetja svoje zaposlene izobražujejo z namenom, da bodo zaznavali potrebe na trgu, razvijali nove proizvode in storitve, ki bodo te potrebe zadovoljile v največji možni meri, spremljali razvoj tehnologije in odkrivali nove možnosti za izboljšanje njihove kakovosti in tudi iskali rešitve zniževanja stroškov poslovanja podjetja s ciljem zagotavljanja konkurenčne cene. Na eni strani se podjetje torej sooča z neizpodbitno nujnostjo stalnega izobraževanja svojih zaposlenih, na drugi strani pa s stroški, ki jih le-to povzroča. Idealno bi seveda bilo, če bi se zaposleni izobraževali sami, v svojem prostem času, in to za podjetje ne bi pomenilo nobenih stroškov. Seveda je to le iluzija in v realnem svetu nihče ne bi tega kot cilj podjetja niti predlagal. Lahko pa podjetje oziroma njegovo vodstvo postopa v smeri ohranjanja kvalitativne in kvantitativne ravni izobraževanja ter pri tem teži k minimizaciji z njim povezanih stroškov.
Najti rešitev, na kakšen način lahko podjetje doseže ta cilj, je pravzaprav tudi glavni motiv, da njihova vodstva razmišljajo o vpeljavi učenja na daljavo na delovnem mestu (Mitchell, 2001, str. 64). Težnja podjetij k minimizaciji stroškov izobraževanja zaposlenih pa po drugi strani posledično predstavlja tudi poslovno priložnost vsem ponudnikom izobraževalnih sistemov na daljavo.
V okviru svojega diplomskega dela bom skušala na primeru računalniškega izobraževanja najti in predstaviti ustrezno rešitev, ki bi za slovenske ponudnike tovrstnega izobraževanja lahko predstavljala poslovno priložnost. Cilj, ki ga želim doseči, je predstaviti programsko rešitev, s katero bi ponudniki računalniškega izobraževanja lahko svojim strankam zagotovili kakovostnejšo storitev in si s tem pridobili konkurenčno prednost pred ostalimi tekmeci v njihovi dejavnosti.

V ta namen bom izhajala iz opredelitve cilja učenja in procesa učenja ter poiskala metode in strategije za njegovo dosego tako v klasičnem izobraževanju kot tudi pri učenju na daljavo. S tem bom pridobila pregled nad lastnostmi učenja na daljavo, njegovimi prednostmi inslabostmi, na podlagi katerih bom skušala opredeliti posledice njegove vpeljave v podjetja. V nadaljnjih poglavjih se bom osredotočila predvsem na računalniško izobraževanje, kako trenutno poteka, kakšno je povpraševanje po tovrstnih izobraževalnih tečajih, v kakšni meri  so poslušatelji z njimi zadovoljni in predvsem kaj jih moti in kaj bi spremenili. Na ta način bom lahko ugotovila nove tržne potrebe na tem področju ter želje potencialnih uporabnikov rešitve. S poznavanjem tržnih razmer na področju računalniškega izobraževanja in pregledom nad lastnostmi ter možnostmi, ki jih ponuja učenje na daljavo, bom lahko podala osnovne smernice rešitve. Njeno končno podobo bom oblikovala na podlagi opravljene raziskave o informacijski infrastrukturi v slovenskih podjetjih ter na podlagi opredelitve zanimanja vodstev podjetij po učenju na daljavo. Tovrstno poznavanje slovenskega gospodarskega prostora je izrednega pomena, saj bo rešitev programska in bo temeljila na zasnovah koncepta učenja na daljavo.