Demokratične družbe so osnovane na načelu svobodnih volitev in svobodnega izražanja mnenj. Praviloma procesi povezani s klasičnimi volitvami spadajo med najmanj učinkovite in najbolj zahtevne, med vsemi, ki jih izvajajo državne uprave. Poleg tega v svetu zaznavajo zaskrbljujoče upadanje zanimanja volilnega telesa za udeležbo v demokratičnih procesih in predvsem na javnih volitvah. Zato je logično, da se za povečanje dostopnosti in posodobitev volilnih sistemov poskuša uporabiti nove informacijske tehnologije in komunikacijske možnosti. Pri tem se je potrebno zavedati, da so informacijske in komunikacijske tehnologije lahko samo instrument, politiki in zakonodajalec pa tisti, ki morajo olajšati in povečati sodelovanje državljanov v demokratičnih procesih. Posredni cilj uporabe tehnologij je tako poskus odprave nezaupanja v predstavniško demokracijo.

V prispevku bom podal poskus analize problematike z vidika zahtev, ki jih postavljajo ustavna izhodišča, zakonodaja in doseženi standardi klasičnih volilnih sistemov. V študiji pridemo do ugotovitve, da morajo sistemi e-volitev zahteve izpolnjevati v celoti, v nasprotnem bi bilo njihovo uvajanje zelo tvegano početje. V zaključkih predlagam vzporedno izvajanje analitičnih dejavnosti, informiranje javnosti, prilagajanje zakonodaje, testiranja v obliki omejenih pilotnih projektov in realizacijo faznega razvoja sistema e-volitev.