Namen diplomskega dela je ugotoviti, ali je klasična marketinška definicija storitev še vedno uporabna tudi ob uvajanju informatizacije zemljiške knjige. Hipotezo je avtorica skušala preveriti na konkretnem primeru zemljiške knjige.

V začetku teoretičnega dela so najprej opredeljeni pojmi uprave, javne uprave, državne uprave ter zemljiške knjige. Naslednja poglavja so namenjena opisovanju definicij storitev, značaju storitev in njihovi primerjavi z izdelki. Nekaj besed je namenjenih tudi neprofitnemu marketingu. Šesto poglavje obsega informatizacijo zemljiške knjige, uvajanje elektronske zemljiške knjige,njeno pravno podlago in analizo sedanjega stanja. Z metodološkega vidika je avtorica uporabila analizo sekundarnih in primarnih virov, kar zajema članke, knjige in študijo zakonodaje. Izvedena je bila tudi anketa, in sicer na petodstotnem vzorcu uporabnikov storitev zemljiške knjige.

Značaj storitev zemljiške knjige se je do neke mere spremenil, a bistvene značilnosti tudi z uvedbo elektronske zemljiške knjige ostajajo enake. Še vedno je ključni element človek, saj je on tisti, ki posreduje storitev. Brez človeka oziroma ljudi storitve sploh ne morejo obstajati.