Namen diplomskega dela je preučevanje kozmopolitske demokracije kot legitimne alternative vodenja in upravljanja sveta. Kozmopolitska demokracija se kot nova paradigma pojavlja od zadnjih desetletij prejšnjega stoletja. Diplomska naloga se osredotoča predvsem na teoretske aspekte in aplikabilnost ter praktičnost kozmopolitske demokracije.

Hipoteza, postavljena v začetku naloge, se glasi: virtualna in kozmopolitska demokracija sta inovacijski smernici, katerima bo sledil politični oziroma človeški razvoj v tem tisočletju. Metodološko orodje, uporabljeno v delu, je predvsem analiza sekundarne literature. Kozmopolitska demokracija in njen razvoj sta podrobneje opisana v tretjem poglavju. Sledi opredelitev pojma virtualne demokracije, raziskovanje pa se nadaljuje z preučevanjem Slovenije z določenega aspekta oziroma perspektive, predvsem na primeru Ustave. Pojma kozmopolitske in virtualne demokracije se povežeta v šestem poglavju.

Hipoteza je ob koncu naloge potrjena, hkrati pa je avtorica izpostavila nekaj pomebnih dognanj, kot na primer, da kozmopolitska in virtualna demokracija ustvarjata druga drugo in sta tako skoraj nerazdružljivi.