Internet je vedno bolj pomemben faktor, ki oblikuje naš vsakdanjik. Virtualne skupnosti so ena izmed možnosti, ki nam jo nudi internet. Tako smo lahko v interakciji z nekom, ki ga niti ne poznamo oziroma ga sploh še nismo videli. V tej nalogi virtualna skupnost nima prvinskega pomena, bolj pomembno je, kako se virtualne skupnosti skozi procese interakcije oblikujejo.

Avtor se v delu osredotoča na glavne značilnosti interakcijskih procesov skozi perspektivo Ervinga Goffmana, kar predstavlja toretski okvir naloge. Empirični del naloge pa vsebuje analizo teoretskih predvidevanj. Goffmanovo teorijo avtor aplicira na računalniško posredovano komuniciranje. Avtor je postavil dve hipotezi: posamezniki, ki imajo spletno mesto bolj zaznavajo računalniško posredovano komunikacijo kot kakovostno;  posamezniki, ki imajo spletno mesto, imajo bolj verjetno izoblikovane kvalitetne družbene odnose z udeleženci v virtualnih skupnostih. Analiza raziskovalnega dela je potekala na osnovi sekundarnih virov. Obe hipotezi je avtor s pomočjo metodoloških in statističnih orodij potrdil.

V interakcijah na spletu fizično nismo prisotni, kar lahko v nekaterih primerih spodbuja asocialno vedenje. Interakcije in odnosi v virtualnih skupnostih zaradi manipulacije in neiskrenosti ostanejo na nekem površnem nivoju in se ne poglabljajo.