Avtorica se v diplomski nalogi naslanja na izhodišče, da je internet med drugim tudi družbeni prostor, kot tak pa je še posebej aktualen za stigmatizirane ljudi.

Po uvodnem poglavju se avtorica posveti pojmu stigma, zgodovini stigme, družbeni izključitvi, Goffmanovem pojmovanju stigme kot identitete in izražanju osebnega jaza. V tretjem poglavju je internet opredeljen kot družbeni medij, v četrtem poglavju pa je predstavljen raziskovalni okvir. V petem poglavju sta opisana vzorec in zbiranje podatkov, šesto poglavje je namenjeno operacionalizaciji, sedmo pa analizi in podajanju rezultatov.

Ljudje s telesnimi stigmami so bolj osamljeni in čutijo večjo potrebo po izražanju jaza kot nestigmatizirani ljudje. Izkazalo se je, da so ljudje s stigmami, vezanimi na veroizpoved, narodnost in spolno usmerjenost, manj osamljeni in čutijo manjšo potrebo po izražanju jaza. Ljudje se internetnih interaktivnih prostorov udeležujejo iz različnih razlogov, eden od njih je lahko tudi izražanje jaza, ki pa ni edini razlog. Osvobajajoč potencial internetnih prostorov obstaja, vendar ga morajo ljudje prepoznati in izkoristiti.