Avtorica se v disertaciji ukvarja z zanesljivostjo in veljavnostjo merjenja. Temeljni cilj znanstvenega raziskovanja je ugotavljanje zakonitosti, na podlagi katerih lahko pojave pojasnjujemo in napovedujemo. Preverjanje kakovosti anketno zbranih podatkov ima v družboslovju že dolgo tradicijo.
Po uvodnem poglavju avtorica najprej predstavi teorije in empirične izsledke z naslednjih področij: analiza socialnih omrežij, socialna opora, psihologija osebnosti in kakovost merjenja. V drugem poglavju je natančneje predstavljeno področje analize socialnih omrežij, v tretjem pa področje socialne opore. Četrto poglavje se osredotoči na psihologijo osebnosti, peto poglavje pa je namenjeno kakovosti merjenja. Šesto poglavje je prehod med teoretičnim in empiričnim delom disertacije. Sedmo poglavje obširno predstavlja empirične izsledke raziskave.
V sklepnem delu disertacije avtorica povzema bistvene ugotovitve ter podaja možnosti za nadaljno raziskovanje obravnavanega problema. Delo predstavlja pomemben prispevek k razumevanju dejavnikov, ki vplivajo na kakovost zbranih podatkov, pa tudi specifik, ki jih moramo upoštevati pri načrtovanju raziskav egocentričnih omrežij.
socialna omrežja, kakovost ankete, analiza podatkov, socialna podpora