Namen magistrskega dela je podati prikaz prenosa dela komuniciranja med pacientom in zdravnikom v področje elektronskega komuniciranja. Avtorico je zanimalo, zakaj se zdravnik odloči za tovrstno komunikacijo s pacientom, ter zakaj tovrstna komunikacija še vedno ni tako množično uporabljana, kot v drugih panogah.

Delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. Teoretični del se začne z Luhmannovo sistemsko teorijo, nadaljuje pa s komuniciranjem v zdravstvu. Nato avtorica predstavi uporabo interneta v zdravstvu ter primer dobre prakse Bolnišnice Golnik. V empiričnem delu je najprej predstavljen predmet raziskovanja, nato teoretska izhodišča, metoda in raziskovalne hipoteze. Predstavljen je tudi potek analize in seveda rezultati.

Zdravstvena politika bi morala delovati aktivneje, če želi spodbuditi uporabo sodobnih komunikacijskih oblik, velik problem pa je tudi pomanjkanje znanja o pomenu tovrstnega komuniciranja.