Internet izkoriščajo tudi klasični množični mediji, pri uporabi pa so morali tehnologijo ne samo izkoristiti temveč tudi spoznati in razumeti zmogljivosti, ki jih ponuja. Avtorica želi preveriti, kako RTV Sloveniji uspe ohranjati kakovost spletnih vsebin v skladu z načeli javnega servisa.

Po uvodnem poglavju avtorica predstavi združitve interneta z drugimi mediji: televizijo, tiskom in radiem. V naslednjem poglavju je internet obravnavan kot medij, opisane so zmogljivosti interneta ter nove možnosti komuniciranja, ki jih internet nudi. Tretje poglavje je namenjeno opisu javnega zavoda RTV Slovenija v luči javnega servisa, nato pa sledi analiza prej omenjenega spletnega portala. Analiza se začne s prikazom analize na ravni produkcije, sledijo pa sama analiza strukture portala, vsebin portala, ocena novinarskega pisanja ter primerjava vsebin na televizijskem in spletnem mediju.

V sklepnem poglavju, ki ga je avtorica naslovila kriza identitete javne televizije na spletu, zaključuje, da spletni portal odstopa od načel javnega servisa, saj se vsebina portala prilagaja množičnemu okusu, zmogljivosti interneta pa niso dovolj izkoriščene, kar pomeni, da ponudba ni tako kvalitetna, kot bi lahko bila.