Programi za instantno sporočanje so danes nekaj vsakdanjega. Oče tovrstnih programov je IRC, ki je na prizorišče stopil v začetku devetdesetih.

Bistvena prednost sistemov za instantno sporočanje se skriva že v njihovem imenu: omogočajo namreč sporočanje v realnem času, kar je velika prednost pred elektronsko pošto. Med začetnimi programi za takojšnje sporočanje (IRC) in trenutnimi, so velike razlike. Medtem ko smo se lahko prek IRCa povezali v omrežje z različnimi uporabniki, so danes tovrstni programi omejeni na ljudi, ki jih dodamo med svoje stike.

Tovrstni programi so Windows Live Messenger, Yahoo Messenger, Trillian, ICQ ter Google Talk. Poleg tega poznamo tudi spletne programe, ki so neke vrste klienti in omogočajo uporabo prej omenjenih programov brez namestitve programa na računalnik. Vodilni med njimi je Meebo, ki podpira vse prej omenjene storitve. Podobno delujejo tudi KOOL IM, Ebuddy, ILOVE IM ter MSN Web Messenger.  

Njihova skupna značilnost je, da so vsi brezplačni, njihova uporaba je preprosta, razlikujejo se v nekaterih osnovnih funkcijah. Dejstvo je, da tovrstni programi prav gotovo močno vplivajo na družabno življenje posameznikov, ki so prek tega kanala prav gotovo navezali kar nekaj stikov.

Vir: Hriberšek, Dare. Orodje za klepetulje. Monitor, november 2008.