V državnem zboru so konec januarja 2009 uro pred začetkom seje predstavili umetniški projekt Manifest, pod katerega se podpisujeta Sandra Bašič Hrvatin s Fakultete za družbene vede in umetnik Sašo Sedlaček. Namen projekta je spodbuditi razpravo o rabi javnih frekvenc v medijih, kar je na predstavitvenem dogodku dejal predsednik državnega zbora Pavel Gantar, piše Vest.si.
Omenjeni projekt je v bistvu nekakšno nadaljevanje Sedlačkovega projekta Infokalipsa zdaj!, v katerem se je ukvarjal z vprašanjem, kaj se bo zgodilo po letu 2012, ko bodo vse televizije v EU (in s tem tudi v SLO) analogni način zamenjale z digitalnim načinom oddajanja. Doba digitalizacije naj se ne bi začela samo zgolj zaradi boljše kakovosti oddajanja, temveč tudi zato, ker je analognih radiodifuzivnih frekvenc premalo.
Bašič Hrvatinova na to nujnost preprečitve popolne razprodaje javnih frekvenc opozarja že nekaj časa: “Tisto, kar me je najbolj skrbelo je, da se je takrat, ko se je politika ukvarjala z mediji, večinoma ukvarjala z mediji na način, da je poskušala ugotoviti, kaj lahko od medijev dobi!”
Sašo Sedlaček se sprašuje - Naše vprašanje je: kaj bodo od nove razdelitve frekvenc – če se ne zadovoljimo z mantro o konkurenci, ki bo razvila nove storitve – imeli državljani in državljanke?
"Zato predlagamo, da nova politika razdelitve »digitalne dividende« upošteva sledeča načela:
- Da se uporabnikom brez licence, zlasti nepridobitnim organizacijam,
omogoči dostop do divendende;
- Da se del nerabljenih praznih pasov med kanali (white spaces) nameni za
lokalno in nekomercialno rabo – za ustanavljanje novih »avtonomnih con
kreativnosti« ;
- Da se omogoči čimcenejši širokopasovni dostop do interneta vsem državljanom in državljankam kot pomemben način premoščanja »digitalne ločnice«. Na ta način bi bilo mogoče zagotoviti dostop do tega dragocenega vira za različne družbene, kulturne in gospodarske namene;
- Da bo vodilno načelo pri dodeljevanju digitalne dividende zagotavljanje različnih digitalnih storitev in vsebin za državljane in ne zgolj čim višji javni prihodek;
- Digitalna dividienda bi se morala reševati z uvedbo koristi za revnejša, podeželska (neurbana) območja;
- Digitalna dividenda mora biti pomemben instrument v avdiovizualnih in medijskih politikah, ki bodo učinkovito spodbujale in ščitile svobodo izražanja, kulturno raznolikost in medijski pluralizem. Regulacija bi morala omogočiti ustrezne okoliščine za inovacije in široke javne koristi, ki bi segale onkraj obstoječih velikih korporacij, ki imajo zdaj edine koristi od regulacije spektra ;
- Da se pri pripravi skupne (evropske) metodologije za pripravo nacionalnih strategij za digitalno dividendo opravi široka javna razprava;
- Dodeljevanje digitalne dividende mora potekati pregledno in po obsežni javni razpravi ter mora temeljiti na neodvisnih družbeno-gospodarskih študijah ocene vplivov.
Zavzemamo se za ustanovitev avtonomnih con kreativnosti kjer bodo državljani in državljanke lahko uporabljali spekter v javno korist in ustvarjali mrežo skupnostnih medijev. Hkrati je to tudi trenutek, ko si lahko državljani in državljanke jasno izoblikujejo svoja stališča glede prihodnosti razvoja telekomunikacijske, medijske in avdiovizualne industrije.
Namesto sledenja izključno komercialnim interesom in načelu učinkovite rabe dostopa do spektra je treba zagotoviti dostop do spektra različnim zainteresiranim stranem, katerih želja je nudenje storitev in vsebin, ki služijo kulturnim ciljem, kreativnosti posameznikov in skupin ter promociji jezikovne raznolikosti in pluralizma medijev.
Vir: Vest.si in Mladina.si, januar 2009.
