Naslov Igralniško zasvojenost je treba obravnavati kot resno bolezen

Problem je še precej izrazit ob meji med Slovenijo in Italijo, kjer je največja koncentracija ponudbe iger na srečo v Evropski uniji. Med ovirami pri zdravljenju odvisnosti od iger na srečo strokovnjaki na prvo mesto postavljajo neurejeno financiranje programov zdravljenja, saj vse breme pade na prizadete občine, piše Dnevnik.

Na območju Slovenije deluje 13 igralnic in 36 igralnih salonov, 6 družb pa ima veliko koncesijo za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnicah, kjer poleg igralnih avtomatov ponujajo tudi igre na igralnih mizah. »Čeprav večina obiskovalcev v igralnice prihaja iz Italije, se število slovenskih državljanov vse bolj povečuje. Iskanje sreče pa ni omejeno le na igralnice in igralne salone, ampak so na voljo tudi različne oblike loterije in internetne igre na srečo. Po mednarodnih raziskavah je od en do tri odstotke odraslih, ki imajo možnost igranja, izpostavljenih nevarnosti prehajanja v zasvojenost in odvisnost,« pravi državni svetnik iz Nove Gorice Matej Arčon, ki je podal pobudo za reševanje problematike nenadziranega igranja na srečo in se zavzel, da svoj delež k odgovornemu igralništvu doda tudi država.

»O odgovornem igralništvu bomo lahko govorili takrat, ko ko bo država od koncesionarjev zahtevala, da se do gostov obnašajo odgovorno, kar pomeni, da bi zaposleni v igralnici znali prepoznati znake zasvojenosti in tem igralcem pravočasno svetovati in pomagati,« pojasnjuje Tomica Dumančič, sociolog iz Hita. Upa tudi, da se bo država čim prej odločila, pod kakšnimi pogoji bodo lahko koncesionarji opravljali igralniško dejavnost, saj je bila doslej skrb za odgovorno igralništvo prepuščena igralnicam. »Danes imamo tako prakso, da mali podjetniki v tem iščejo le tržno nišo,« dodaja Dumančič.

V novogoriški ambulanti za zdravljenje odvisnosti je v njenih 10 letih delovanja pomoč poiskalo več kot sto odvisnikov od iger na srečo. »Bolj kot se o tem govori, več ljudi prihaja k nam. V letu 2008 je obisk precej narasel,« pravi psihoterapevt Miha Kramli in dodaja, da je med iskalci pomoči vedno več domačinov. Ker se ambulanta v Novi Gorici zdaj edina v Sloveniji ukvarja z zdravljenjem odvisnosti od iger na srečo, Kramli meni, da bi bilo treba v okviru obstoječih centrov za zdravljenje odvisnosti vzpostaviti vsaj še dva tovrstna centra, najbolje v Ljubljani in v Mariboru.

Vir: Ozebek Nataša, Alič, Jani. Igralniško zasvojenost je treba obravnavati kot resno bolezen. Dnevnik,  18.10.2008.

Vir slike: scnn99.com

Datum 05.03.2009
Print