EU je v primerjavi z Združenimi državami Amerike umestila vidike informacijske družbe na svojo politično agendo z znatnim zamikom. Senator Al Gore je besedo "informacijska avtocesta", ki je tesno povezana z razvojem "nove ekonomije" in na njej temelječe informacijske družbe, prvič uporabil že leta 1978. Za EU je bilo v tem pogledu prelomno leto 1994, ko je nastalo t.i. Bangemanovo poročilo z naslovom Evropa in globalna informacijska družba. Poročilo je predlagalo strateški pristop k oblikovanju informacijske družbe s ciljem izboljšati kakovost življenja evropskih državljanov, okrepiti učinkovitost ekonomske in socialne zgradbe ter utrditi kohezivnost EU. Pomembna dokumenta sta bila tudi Zelena knjiga o konvergenci (EU Green Paper on Convergence) iz leta 1997, ki je vsebovala načela za hitrejše zbliževanje telekomunikacijskega sektorja, medijskih sistemov in računalniško-informacijske industrije, ter Bonska deklaracija, ki jo je spejeli ministri EU leta 1998, saj sta odprli pot za liberalizacijo telekomunikacij, ki se kasnje izkazala za osnovo razmaha storitev informacijske družbe v enotnem prostoru EU.
EU je v zadnjem desetletju sprejela na področju informacijske družbe vrsto strategij, kot sta Lisbonska strategija in EU 2010, predvsem pa ukrepov, direktiv in dokumentov, ki spodbujajo vključevanje državljanov EU v različne sfere informacijske družbe, vključujoč e-upravo, e-zdravje, e-demokracijo, digitalne medije itd. (celoten sezam ukrepov in programov, ki jih je izvajala EU je dosegljiv na spletnem mestu Evropske komisije - področje Informacijska družba).
Velik pomen, ki ga EU pripisuje temu področju, je razviden tudi iz dejstva, da je za področje informacijske družbe in medijev Evropska komisija 2004-2009 imenovala tudi poseben DG (oziroma ministrstvo), ki ga trenutno vodi komisarka za informacijsko družbo in medije Vivian Redding. Širša javnost si je njeno ime zapomnila predvsem po aktivnem posegu EU pri regulaciji cen klicev, kratkih sporočil in prenosa podatkov med mobilnim gostovanjem znotraj držav članic EU, ki je imelo za posledico občutno znižanje tarif.
Z letom 2004 je Eurostat tudi vzpostavil primerljivo serijo podatkov na osnovi anketnih in drugih raziskav rabe IKT med gospodinjstvi in podjetji, kar omogoča podroben vpogled v dinamiko in primerjave razvoja informacijske družbe v posameznih članicah.
Podrobnosti in aktualne novice s področja informacijske družbe v EU so na EU information society portal.
