Interakcija informacijsko-komunikacijskih tehnologij s sodobnimi družbami se odvija na več ravneh, s čimer se v najširšem smislu ukvarja področje družboslovne informatike, kar ustreza angleškemu izrazu "Social informatics". Gre za porajajočo disciplino, ki obravnava interakcijo informacijskih tehnologij in sodobnih družb. Področje je izredno dinamično, saj se nenehno pojavljajo nove aplikacije in novi okviri razumevanja. Izraz je pričel nastajati z naraščajočo uporabo informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT) v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, predvsem s pojavom množične uporabe računalnikov v organizacijah in v drugih družbenih segmentih. Dodatno dimenzijo  je koncept družboslovne informatike dobil z novim valom IKT v devetdesetih letih (internet, svetovni splet, mobilna telefonija,...), ki so občutno spremile poslovanje, odnose, komuniciranje in na sploh izkustvo ljudi v svetu vsakdanjega življenja. IKT pa postajajo tudi orodje in pomemben vidik raziskovalne infrastrukture v družboslovnem raziskovanju. 

Interkacija med IKT In sodobnimi družbami se v osnovi odvija na treh ravneh:

1) Na eni strani IKT generirajo pomembne družbene spremembe na treh nivojih, in sicer:

• nivo posameznika (interakcija človek-računalnik oziroma IKT naprava), kjer proučujemo odnos (predvsem posvajanje, uporabnost, prijaznost, povratni in posredni vpliv) med osebo in aplikacijo IKT;
• vidike uvajanja konkretnih aplikacij IKT na mikro nivoju, to je v organizacijah (npr. uvajanja informacijskih sistemov v podjetju) oziroma skupnosti (npr. problemi pri uvajanju sodobnih tehnologij v določenih okoljih). Implementacija informacijskih rešitev ima namreč poleg tehničnih vidikov tudi pomembne in zapletene družbene implikacije: npr. od v zadnjem času pogosto izpostavljene probleme varnosti in zasebnosti pri uporabi IKT do specifičnih ovir pri širitvi IKT znoraj posameznih segmentov populacije (problem t.i. digitalnega razkoraka);
• interakcijo med IKT in družbo na makro nivoju, torej za vidike informacijske družbe, za družbene spremembe, ki nastajajo ob uvajanju IKT, od vplivov mobilne telefonije do specifičnih sprememb na področju zaposlovanja, zdravja, vladanja, izobraževanja, prostega časa, socialnih omrežij itd.

2) Na drugi strani pa IKT postaja tudi vse pomembnejše orodje pri raziskovanju družbenih fenomenov.

V najširšem smislu pojem družboslovna informatika vključuje metodologijo in tehnologijo proučevanja družboslovnih pojavov.

• Pri tem gre v prvi vrsti za uporabo statistično-metodoloških znanj pri proučevanju družbenih fenomenov. Na področju družboslovja namreč postaja empirično raziskovanje vse bolj pomembno. Kako zbrati podatke, kako koncipirati zbiranje, kako podatke organizirati, strukturirati, predvsem pa kako iz njih razbrati bistvo - vse to so vprašanja, na katera ni mogoče odgovoriti brez poznavanja vloge, ki jo ima metodologija in tehnologija za sodobno empirično raziskovanje v družboslovju (več o tem na WebSM).
• Družboslovna informatika v tem kontekstu vključuje tudi aplikacije informacijskih tehnologij za zbiranje in analizo družboslovnih podatkov, od naprednih sistemov za rudarjenje podatkov ("data mining"), informacijskega ozadja spletnega anketiranja, postopke zlivanja podatkov ("data fusion") in postopkov za analizo in zajem elektronskih podatkov (npr. telemetrija, log analiza spletne obiskanosti).

3) Pojem družboslovne informatike vključuje tudi uporabo informatike in računalništva  na področju družboslovja, kar pokriva predvsem naslednje:

• problematiko načrtovanja in uvajanja informacijskih sistemov na specifičnih družboslovnih področjih;
• uporabo naprednih informacijskih orodij za podporo modeliranja, vodenja in upravljanja družboslovnih procesov;
• uporaba informacijskih orodij za monitoring in podporo odločanja;
• uvajanje konceptov e-poslovanja v družboslovju in družbenih dejavnostih, posebej  na področju javnega sektorja;
• upravljanje aktivnosti in procesov, povezanih s spletnimi aplikacijami, kar se nahaja v stičišču družboslovja in informatike; v tem okviru gre npr. za vprašanja konceptualizacijo spletnih vsebin, informacijsko arhitekturo, pa tudi za vprašanje oprimalnega integriranja vsebin v informaciske procese.

Podrobnosti o konceptu družboslovne informatike so dosegljive na spletni strani Social informatics,  ki je osrednji globalni spletni portal za to področje. V Sloveniji pa to pokriva predvsem spletno mesto Družboslovne informatike, kjer so dostopni domači in tuji članki ter povezave do znanstvenih monografij, ki se ukvarjajo s področjem družboslovne informatike.