Ponudniki vsebin že dalj časa razmišljajo, koliko bi bili bralci pripravljeni plačati za en prispevek, piše Delo.

Mediji vse težje vzdržujejo brezplačne spletne izdaje, saj prihodki spletnih oglasov ne pokrijejo financiranja velikih uredništev. Sprva so sicer predpostavljali uspešnost modela, ki omogoča potrošniku prilagojeno spletno oglaševanje, a jih je upadanje oglasov prisililo k drugačnemu razmišljanju.

Poskusi zaračunavanja vsebin odvrnejo večino bralcev, saj so ti navajeni, da za informacije na spletu ni potrebno plačati. Spreminjanje tega prepričanja pomeni izziv za naravo interneta, kot jo poznamo.

Zaračunavanje lahko izvedemo na različne načine, po mnenju Financial Timesa pa je največja težava pri tem to, da se plačljive vsebine ne pojavijo v brskalnikih, kar je podobno, kot da bi časopis umaknili iz trafik.

V Sloveniji plačljive vsebine najdemo le pri časopisu Finance, kjer si le-teh niso zamislili kot pomembnega vira prihodkov. Tovrstna vsebina ima pogosto takojšnjo vrednost in hitro pokvarljivost - če se ista novica pojavi v brezplačni obliki pol ure kasneje, je z vidika poslovnega odločanja lahko že prepozno, meni urednik spletnega mesta Finance.si Jure Gostiša.

Ameriški medijski mogotec Barry Diller napoveduje konec brezplačnih spletnih vsebin v roku petih let. Največjo oviro trenutno predstavlja preprost plačilni sistem, podoben Amazonovemu gumbu za nakup z enim klikom.

Vir: Merljak, Sonja. Kdo bo spregovoril, ko bodo prišli po nas? Delo, Sobotna priloga, 4.7.2009

Vir slike: Dallas News