Med uporabniki Facebooka je zelo priljubljeno ustvarjanje skupin in nekatere od njih so se, kot odziv na aktualne dogodke v resničnem svetu, sčasoma spremenile v posebne aplikacije za izražanje mnenj, piše Dnevnik. Določene skupine so lahko sestavljene iz okoli milijona članov, ustanovljenih pa je več kot 25 milijonov skupin.

Politične, organizacijske, študentske in podobne skupine so tako postale učinkovito sredstvo za mobilizacijo javne podpore, kot je denimo podpisovanje peticij, v zadnjem času pa so pripomogle predvsem k uveljavljanju mladih.

V Sloveniji je tovrstna vloga Facebooka postala vidnejša že ob predsedniških volitvah, ko so uporabniki lahko izrazili podporo predsedniškemu kandidatu Danilu Türku. Ob kasnejših državnozborskih volitvah si je večina strank in njihovih glavnih predstavnikov na Facebooku ustvarila svoj profil z namenom pridobivanja podpore.

Izražanje mnenj se je nadaljevalo z ustanavljanjem novih skupin, ki so bodisi za bodisi proti aktualnim temam, kot so gradnja islamskega kulturnega centra, podražitev študentskih domov, gradnja garažne hiše pod Plečnikovo tržnico, ipd.

Prave motive za članstvo v različnih skupinah je težko najti, saj se posamezniki odločajo na podlagi osebnega prepričanja, ne glede na to pa skupine kot manifestacije lahko postanejo orožje družbenega odločanja. Glede na število članov v skupinah se zdi, da ima slovenska mladina na tem področju veliko kilometrine, čeprav bolj na tipkovnicah, kot pa ulicah.

Moč omenjenih skupin je vidna tudi na globalni ravnil, nekatere denimo naslavljajo probleme, kot sta skrb za okolje in vojna v Iraku.

Ob tem se poraja vprašanje, kakšna je dejanska moč teh skupin in ali so kliki uporabnikov z enakimi interesi dovolj, da opozorijo na dogajanje v družbi in uveljavijo svoje prepričanje. Tu je zanimivo še dejstvo, da nekatere države Bližnjega vzhoda v teh skupinah vidijo nevarnost, da bi postale osnova za organizacijo odporniških gibanj.

Vir: Beno, Ana. (Ne)močni s Facebookom. Dnevnikov objektiv, 26.9.2009

Vir slike: PumpEase